Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 Ngeren U Pasen Kwagh U Uma U Or

‘Yehova Er a Vese Dedoo’

‘Yehova Er a Vese Dedoo’

MO VEA kwase wam Danièle yange se sember va nyôron ken tar u Gabon, ken Afrika. Se mba nyer ken hôtel yô, or u ngohol ior hen hôtel la maa kaa a mo ér: “Orvesen, ma u yila dasenda mba yaren sha joughtar.” Yange i cir tom wase ken tar la ken kwavanyom u 1970 la.

Er kwase wam Danièle yange a lu tsevaa yô, fese nahan a kav kwagh u lu zan hemen yô, maa a kaa a mo ken to ér: “De we ikyo u yilan dasenda ga, ve va kera kpaa!” Se mba gem ashe ken ijime yô, se nenge mato va tile hen ishigh ki hôtel la. Miniti mba kar kpuaa yô, i kôr se uhar cii i yem a mi. Kpa er Danièle vande tam mo ikyughur yô, m gema ityakerada igen m na anmgbian ugen lu a mi.

Er i lu yemen a vese sha tashan u dasenda la, m hide m gba henen er m lu a kwase u a soo Yehova kua nongo na shi a taver ishima tsung yô. Ka kwa ugen u mo vea Danièle yange se er kwagh ken ijoughave je ne. De m pase er hii ve se lu zenden sha ityar i i cir tom wase yô.

YEHOVA BUGHUM ASHE M KAV MIMI

Yange i marem ken inyom i 1930 hen angeri u Croix, ken tar u France. Tsombor wase eren kwaghaôndo u fada kpoghuloo. Hanma lahadi yô se za adua. Terem lu tagher tagher ken adua ne hen haregh la. Nahan kpa shighe u m zurum anyom 14 la, kwagh ugen er u na m nenge a atseregh a ken adua la yô.

Shighe u i lu nôngon ityav mbi tar cii mbi sha uhar la, shoja i Jamani nyôr lu ken tar u France. Nahan fada wase una pasen adua yô, a kaa ér se sue gomoti u lu hemen hen geri u Vichy, u ta ikyaa a Mbanazi la. Kwaghôron na la yange a kpiligh se iyol. Yange se ungwan ityôgh ki redio ki BBC la ken myer, er ior kpishi ken France eren nahan. Ityôgh kin yange ki naan abaver sha kwagh u ityar i i zua i lu nôngon num a Jamani man ityar igen la. Maa ityar ne ngi va ngur hemban yemen hemen hemen ken uwer u Setemba inyom i 1944 la yô, fada ne maa gema zwa. A er adua u nan ishughun sha ci u kwagh ne. Kwagh u fada ne er la kpiligh mo iyol. Kwagh ne na yô, m kera na mbahemenev mba kwaghaôndo jighjigh yum ga.

Yange ityav mbira bee ica lu a gba ga maa terem kpe. Anngôm u kwase u vesen er nom lu ken tar u Belgium, nahan m nenge mer gba u me nengen sha ngôm. Nahan m za hii u eren tom hen kômpeni u eren akondo. Orvesen wam man ônov nav mba nomso cii zaan adua u fada kpoghuloo. Er ashe ver ikyôr ér me za ikyura hen kômpeni ve la nahan kpa, lu u ica a gba ga je me tagher a ikyaren igen.

Anngôm u kwase u vesen Simone yange va se inya ken inyom i 1953; shighe ne nahan hingir Kwaseshiada ayange kar. Yange tese se ken Bibilo er akaa a i tesen ken Adua u Fada er igyamusu kua Aôndo utar ken môm kua ityesen i or ka nana kpe yô, jijingi a due  a yem la nahan cii i lu atesen a aiegh yô. Sha hiihii la, m lumun a na ga sha ci u Bibilo na la lu i Mbafada ga yum. Kpa shighe kar yô, m mase kaven er lu ôron kwagh u mimi yô. Yange va nam Iyoukura mba tsev, maa m tsa ôron ve tugh kaka. Ngôôr ga maa m kav er i lu mimi je ne yô. Kpa m lu cian mer aluer m soo mer me hingir Orshiada u Yehova yô, a dem tom.

Yange m za hemen u henen Bibilo man Iyoukura sha tseeneke wam iwer imôngo. Ken masejime yô, m kange ishima mer de m za ken Iyou i Tartor. Gbenda u i lu eren hanma kwagh ken tiônnongo sha dooshima la yange u doom kpen kpen. Yange anmgbian ugen hen Bibilo a mo iwer ataratar, maa m er batisema ken uwer u Setemba, inyom i 1954. Ica gba ga je maa ngôm kua anmgbian wam u kwase u kiriki la kpa hingir Mbashiada, nahan saan mo iyol kpen kpen.

M SUUR SHA YEHOVA KEN TOM U PASEN KWAGH HANMA SHIGHE

Kwagh ka a er vihi yô, ngôm yange kpe mase shin ukasua kpuaa tseegh a er mkohol u ityar ityar, u i er ken geri u New York ken inyom i 1958 la. Mo kpa yange m za mkohol la. M hidi mkohol la yô, m kera lu a ior mba nengen sha a ve ga, nahan m de tom, maa m hii pania u eren. Hen shighe ne, m tsôr Danièle Delie, anmgbian u kwase ugen u eren pania shi lu a gbashima yô. Yange m vôso un ken uwer u Mei, inyom i 1959.

Danièle yange hii tom u pasen kwagh hanma shighe la ken angeri u Brittany, man ijiir ne lu ica a ya na. Yange gba u una taver ishima ve una pase kwagh hen ijiir i adua u fada ta ijar ne shi una zaan sha ikyekye a za pasen kwagh ken angarev mbagen kpaa ye. Yange nenge ér gba u a er tom ne torough torough er mo kpa m nenge nahan. Se lu a mnenge ne sha ci u se fa shighe u mkur una va ga. (Mat. 25:13) Ieren na i tangen iyol ga la yange i wase se u wan ishima ken tom u pasen kwagh hanma shighe la.

Yange se er ivese ayange kar di kpuaa tsô maa i na se tom u zenden sôron atôônanongo. Nahan se gema eren akaa akuma akuma. Tiônnongo u hiihii u se za sôr la lu a mbapasenkwagh 14 tseegh, shi ma anmgbian lu a kwagh u se za tsa hen ya u nan ga. Nahan se tar ikyagh sha tsembe ken Iyou i Tartor se yav. Yange wa hagher se, kpa gema wase se, sha ci u leghem se ikyôngor!

Yange se za sôr atôônanongo shin an-mato wase

Shin er hanma shighe se lu a kwagh u eren nahan kpa, Danièle hoghol a tom wase u zenden sha ne. Ashighe kpishi yange i gba u una lu keghen mo shin an-mato wase, shighe u se va nyer mkombo u mbatamen aburabur yô, kpa mayange gba ahon ga. Yange se tsa ken tom u ningir sha la anyom ahar tseegh, kpa se hen er i lu hange hange u ior mba ve vese ayol a ve vea lamen gbar gbar sha mimi shi vea eren kwagh ken mzough yô.—Orpa. 4:9.

I NA SE ITYOM I HE

Ken inyom i 1962 la, i lôhô se ér se za kelase u sha 37 u Makeranta u Gileadi ken geri u Brooklyn, kpentar u New York. Yange i er makeranta ne iwer pue. Ken iorov 100 mba ve za kelase ne la, mba vôson kasev lu 13, yange saan mo man kwase wam iyol er se ze u imôngo yô. Zan zan hegen kpa ka m umbur er yange se lu vea ior mba jighjigh er Frederick Franz man Ulysses Glass kua Alexander H. Macmillan nahan yô.

Yange saan se iyol u zan Makeranta u Gileadi imôngo!

 Shighe u i lu tsaase se la, i kaa a vese ér sea nenge a kwagh yô, se nôngo u henen kwagh ker. Ashighe agen yange sea been kelase sha iyange i Sati atetan yô, i due a vese, se za zende se kenger geri u New York. Yange se fa je ser, iyange i Hiitom yô, se va nger ikyaren sha akaa a se za nenge a mi la. Ashighe kpishi se va hide aikighe shi se vôr, kpa anmgbian u shin Betel u a due a vese la a pine se mbampin sha er vea wase se u umbur akaa a vesen a se va nger ken ikyaren yô. Iyange i Sati igen la, atetan cii se lu zenden ken geri. Yange se za hen ijiir i kenger akaa la se za hen kwagh u awen a ka a osough sha kwavaôndo a i yer ér meteors man meteorites la. Shi se za hen ijiir i veren akaa a yiase i i yer ér American Museum of Natural History la, se za hen kwagh u mbaambe kposo kposo. Se mba va nyer shin Betel yô, anmgbian u lu zenden a vese la maa pine se ér: “Nahan mkposo u iwen i yer ér meteor vea iwen i i yer ér meteorite la ka nyi?” Er tume Danièle iyol kpishi yô, hungur un er ka mbaambe yô, orti maa kende kaa ér: “Kwagh u a lu yô, awen a i yer ér meteorites la hemba lihen anyi!”

Yange doo se tsung u za sôron anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba jighjigh ken Afrika

Kwagh yange er u kpiligh se iyol yô, i hide i tindi se ken branci u tar u France, se za er tom ker hemba anyom 53. Ken inyom i 1976 la, m hingir ortamen u wasen Kômatii u Nengen sha Branci shi í tindi se u za sôron anmgbianev mba ken ityar igen ken Afrika kua vegher u Ityoughkitaregh ape i yange tom wase u pasen kwagh shin i cir u kuaa la. Ka kwagh u yange za a vese ken tar u Gabon, ape kwagh u m ter ken mhii u ngeren ne la yange er je la. U ôron kwagh sha mimi yô, ashighe agen yange i lum inja er me fatyô u eren ityom igen i i va nam la ga nahan. Kpa Danièle yange a suem, nahan m fa je mer tom u i nem cii me fatyô u eren.

Anmgbian Theodore Jaracz ngu nan kwaghôron sha Mkohol u Vesen u “Divine Justice” la ken geri u Paris, inyom i 1988, mo di m ngu eren tafinta

SE TAGHER A IKYAREN I VESEN

Sha hiihii la je, uma u shin Betel yange doo se. Danièle yange hen zwa buter iwer itian cii ve se za Gileadi ye, nahan hii u geman ityakerada yase, shi fa tom ne tsembelee. Tom wase u shin Betel yange u na se msaanyol kpishi, shi a seer sha ityom i ken tiônnongo je yô, i hemba saan se iyol cii. M umbur ashighe agen m nyôr igirgirdogo vea Danièle tugh, se vôr kpa i saan se iyol sha ci u se za hen Bibilo a ior yô. Kwagh er vihi yô, yange va hii u vihin Danièle iyol nahan kera faantyô u eren akaa er a soo ér ma un er la ga.

Ken inyom i 1993 la, i zua un a kyansa i sha tumba. Twersôron la yange u nyoon, gba u a pav un shi a kuma un mcimbim ma sôron kyansa kposo kposo. Anyom nga kar 15 yô, shi i zua un a kyansa, man kwa ne di hemba vihin. Nahan kpa tom na u geman kwagh la yange u doo un kpishi, nahan a nôngo a yar shighe u i hidi i taver un iyol yô.

Er kwaghnyoon ne lu a Danièle taveraa nahan kpa, mayange se hen sha kwagh u duen Betel ga. Nahan cii kpa, ka wea gba angev shin Betel yô, u tagher a mbamtaver, hemban je yô, aluer mbagen fa er kwaghnyoon shon a lu ga yô. (Anz. 14:13) Shighe u yange Danièle hemba anyom 70 la je kpa, u kenger un sha ishi man sha iyol yô u fa wer kwagh za un iyol ga. Nengen ér kwagh hemba un ga. Kpa yange a hemba veren ishima sha u wasen mbagen. Yange fa er ka wea kegh ato a or u nan lu yan ican tseegh kpa i lu nan guda yô. (Anz. 17:17) Mayange Danièle nengen ér un ngu or u wan ior kwagh ga, kpa er kwagh ne er un iyolna yô, fa er una taver anmgbianev mba kasev ishima ér ve de cie kyansa ga yô.

 Yange gba u se wa ishima a mbamtaver mbagen kpaa. Er va hingir u Danièle una kera fatyô u eren tom hanma sev ga yô, hemba veren ishima sha u suen mo. Yange a er akaa kpishi nahan a peese mo ikyav, sha nahan yô, m za hemen u eren tom u wasen Kômatii u Nengen sha Branci la anyom 37. U tesen ikyav yô, hanma iyange a sôr akaa sha er se ya kwaghyan u atetan shin iyou yase shi se mem imôngo yô.—Anz. 18:22.

SE NÔNGO A ISHIMANYIAN AYANGE AYANGE

Danièle yange a lu a ishimaveren ér guda a va lu keng, shi uma due un ishima ga cii. Nahan kpa, shi i va zua un a kyansa sha kwa u sha utar. Yange lu se inja er se kera mba a tuula iyol ga nahan. Twer u kyansa u taver u i er un kposo kposo acin imôngo la na yô, a vôr je ashighe agen a faantyô u zenden kpaa ga. Yange mea nenge kwase wam u fa u geman kwagh tsembelee ne una kera faantyô a iliam kpaa ga nahan, i vihim i pev.

Er se nenge ser se kera mba a tahav iyol ga nahan kpa, se za hemen u eren msen nduuluu, shi se fa je ser mayange Yehova una lumun ér se ya ican i ia hemba se u wan ishima a mi ga. (1 Kor. 10:13) Yange se nôngo ser se lu a iwuese sha iwasen i Yehova lu nan se ken Mkaanem nam man sha ikyev i anmgbianev mba eren twer mba shin Betel kua anmgbianev mba kasev man mba nomso la.

Hanma shighe yô, yange se sôn Yehova ser a wase se sha er se fa twersôron u se tsua yô. Sha shighe ugen la je yô, mbatwerev kera fa twer u vea er se ga. Ortwer u sôr Danièle kuma anyom 23 la kpa yange kera fa kwagh u na ve a er un twer je maa a hume ga. Shi kera fa kwagh ugen u una kaa ér se er ga. Se kpa se fa kwagh u se er ga, nahan se ver di ashe se lu nengen er akaa aa za yô. Ortwer ugen u sôron kyansa maa va lumun ér una nenge sha Danièle. Yange lu se vough er Yehova due se a gbenda ugen u wasen se u nôngon a ishimanyian yase la nahan.

Yange se hen u nôngon a ishimanyian sha u henen sha kwagh u iyange i se nyer ker la tseegh. “Hanma iyange zayol u i lu a mi la, kuma i” di vough er Yesu kaa nahan. (Mat. 6:34) Yange sea nengen ser guda a va lu ken hemen shi sea eren akaa a hômon nahan i wase se kpen kpen. U tesen ikyav yô, kwa ugen la i kera er Danièle twer ga kuma iwer ihiar, nahan a se, a kaa a mo ér: “U fa, i lu je ka a taver mo iyol nahan ga!” (Anz. 17:22) Er Danièle lu yan ican nahan kpa, i doo un u henen atsam ase a Tartor shi a waan a gbungur gbungur kpaa.

Gbenda u Danièle eren kwagh la wasem u wan ishima a akaa a mo di kpa m kera faantyô u eren ga la. U ôron kwagh sha mimi yô, ken anyom 57 a m vôso un la cii, lu nengen sha mbamgbe av. Yange soo u tesem mo u kaan aji a ikyegh tsô kpaa ga! Nahan yange va kera fetyô u eren akaa kpishi ga yô, gba u me hen u kiren agbande kua akondo shi eren akaayan agen. Er m lu henen a hen u eren akaa ne yô, m hembe kôôpu imôngo, kpa saan mo iyol er m lu eren akaa sha ci na yô. *

M WUESE ERDOO U YEHOVA

Ka mea hide a hen sha kwagh ne yô, m nenge mer m hen akaa a injaa kpishi ken mbamzeyol mba angev kua iyolbeen i ve se a mi la. Hiihii yô, doo u u ngee a akaa a eren je u hungur u tesen ikyar u wer nan doo u ishima ga. Gba u se nenge sha ior mba ve doo se ishima la shighe u se lu a agee iyol her la. (Orpa. 9:9) Sha uhar yô, gba u ishima ia nyian se sha ankaam mba kiriki a za per uwegh ga. Se er nahan yô, se kera nengen a averen a se zough a mi ayange ayange la ga.—Anz. 15:15.

Ka mea hide a gbidye kwar sha uma wam ken tom u pasen kwagh hanma shighe la yô, m nenge wang mer Yehova yange na se iveren hemba er se ver ishima la ica je. Mo kpa ka i lum er ngise lu orpasalmi nahan. A kaa ér: ‘TER er a mo dedoo yum.’—Ps. 116:7.

^ par. 32 Anmgbian u kwase Danièle Bockaert kpe shighe u i lu wan iyol u gberen ngeren ne la. Lu anyom 78.