Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

U Umbur Kpa?

U Umbur Kpa?

U ôr mbamgber mba Iyoukura mba i sember duen a mi la vighe vighe kpa? Yô, nenge ase wea fatyô u nan mbamlumun sha mbampin mban yô:

Ka nyi i lu ken Bibilo i i tese ér mhôônom ma ker Aôndo a vese?

Shighe u Mbaiserael lu ikpan ken Igipiti la, Aôndo fa ican i ve u yan la shi un kpa nyoon un er ve lu yan ican yô. (Eks. 3:7; Yes. 63:9) I gba se sha ibeen i Aôndo, nahan se kpa mhôônom ma a fatyô u kôron se a mbagen. Mhôônom ka ma kôr un a vese shighe u i lu se inja er se kuma u se doo un ishima ga la kpaa.—wp18.3, peeji 8-9.

Ityesen i Yesu yange i wase ior u palegh kwagh u mbavia a mbavia nena?

Mbayuda kpishi sha ayange a Yesu la lu a ieren i nyaghen ior la. Kristu yange pase er gba hange hange u se hiden a iyol ijime shi venda kwagh u or tan ihyagh a ityô i nan la shia shia. A kaa a mbadondon un ér ve nenge ayol a ve ér mba anmgbianev.—w18.06, peeji 9-10.

Kwagh u Aôndo venda ér Mose una nyôr ken Tar u Ityendezwa ga la tese se nyi?

Mose yange ya ikyar kôôsôô vea Yehova. (Dut. 34:10) Shighe u ve zende ken taaikyôngo anyom 40 zurum u been la, ior i Iserael shi hii ivever sha kwa har ér mngerem ma ga. Aôndo yange kaa a Mose ér a ôr kwagh a vande. Kpa Mose gema gbidye vande. Alaghga ishima vihi Yehova a Mose sha ci u Mose dondo kwagh u Un kaa ér a er ga, shin alaghga lu sha ci u Mose na Aôndo icivir sha ivande la ga yum. (Num. 20:6-12) Kwagh ne tese se er i lu hange hange u ungwan imo i Yehova shi nan un icivir yô.—w18.07, peeji 13-14.

Aluer se mba kuren ior ijir sha mnenge u ashee yô, alaghga se kure ikyaa sha mi ga fese nena?

Avegher nga atar a ior ve kuren mbagen ijir sha mnenge u ashee yô: ka kwavyolough u or gayô ape nan dugh man inyaregh ki nan lu a mi kua anyom a nan. Gba hange hange u se nôngo se nengen ior mbagen er Aôndo kpa a nengen ve la, se nyagh ve ga! (Aer. 10:34, 35)—w18.08, peeji 8-12.

Ka sha igbenda i nyi nahan Mbakristu mba beenyol vea fatyô u wasen mbagene?

Orkristu u beenyol u i musan nan iantom ken nongo u Aôndo kpa nan gba Yehova kwagh her, shi nana fatyô u eren akaa kpishi u wasen mbagen. Nana fatyô u wasen noov shin kasev mba ve lu Mbashiada ga, kpa or u ve vese la nan lu Orshiada yô, shin wasen mba ve her tom la gayô henen Bibilo a ior shin seer eren tom u kwaghpasen sha igbenda igen.—w18.09, peeji 8-11.

Ka nyi akaa Mbakristu ve lu a mi ken Akaa a Se Eren Tom a mi u Tesen Ior Bibilo Yô laa?

Se mba a ukaade mba jw.org man kwatakerada u lôhôn ior mkombo. Shi se mba a utrak anigheni mba i er ve ve doo kpen kpen yô, kua magazin u Iyoukura man Awake! la. Ikyav mbi tomough mbin kua antyakeradav man ityakerada ihiar i se henen Bibilo a ior ker yô kua uvidio mba doon tsung unyiin; môm ken ve yô, ka vidio i Doo u Ú Hen Bibilo sha Ci u Nyi? la.—w18.10, peeji 16.

Orkristu nana “yam mimi” er i taver se ishima ken Anzaakaa 23:23 nahan nena?

Se mba tôôn inyaregh se mba yamen mimi a mi ga. Nahan cii kpa, gba u se tôô shighe shi se nôngo kwagh kpoghuloo ve se fatyô u zuan a mi ye.—w18.11, peeji 4.

Gbenda u Hosea er kwagh a kwase na Gomer la tese se nyi?

Gomer yange er idya acin imôngo, kpa Hosea de un a isholibo na shi pav a na ga. Aluer ikyar u Orkristu er idya yô, Orkristu la nana fatyô u den nom shin kwase u nan la a kwaghbo. Aluer nan hide nan hii u yaven a ikyar u nan u a er idya la yô, kwagh la wua ityôkyaa i Ruamabera a ne nan ian i paven ivaa la, gba u nana kera pav ga.—w18.12, peeji 13.