Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Mei 2016

Zua a Iwasen Kpishi ken Akaa a Yehova A Lu Nan Se La

Zua a Iwasen Kpishi ken Akaa a Yehova A Lu Nan Se La

“Mo M ngu TER Aôndo wou, M tese u kwagh u una lu u a inja yô.”YES. 48:17.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 117, 114

1, 2. (a) Mbashiada mba Yehova nenge Bibilo nena? (b) Ka hanma takerada u Bibilo ka u hemba doon we u ôrono?

MBASHIADA MBA YEHOVA soo Bibilo kpen kpen. Ka i wa se kwagh u mimi shi i wase se se zua a msurshima man ishimaverenkeghen. (Rom. 15:4) Se mba nengen Bibilo ser ka mbamhen mba uumace ga, “kpa ér ka kwaghôron u Aôndo man kape i lu kpaa je” la.—1 Tes. 2:13.

2 Akperan nga ga, se cii se mba a ityakerada i Bibilo i ka i hemba doon se u ôron yô. Mbagenev ka ve hemba soon u ôron ityakerada i Ivangeli i i er kwagh u aeren a Yehova sha gbenda u doon tsung, a Wan na lu a mi la. (Yoh. 14:9) Mbagenev di ka i doo ve u ôron ityakerada i Bibilo i i lu a akaaôron a profeti ker yô, er takerada u Mpase, u u er kwagh u “akaa a aa er fefa keng la” nahan. (Mpa. 1:1) Shi ka an ken a vese nan zough a msurshima ken takerada u Pasalmi shin akaa a lun nan a iwasen ken takerada u Anzaakaa ga? Jighilii yô, Bibilo ka takerada u u lu sha ci u hanma or yô.

3, 4. (a) Se mba nengen ityakerada yase nena? (b) Dugh ityakerada i se gber sha ci u Mbashiada mba Yehova cii la kera yô, shi ka ityakerada igen i pasen Bibilo i nyi ka i na se?

3 Er se soo Bibilo yô, kwagh u ityakerada yase i pasen Bibilo la kpa doo se. Ikyav i tesen yô, se mba a iwuese sha kwaghyan u ken  jijingi u i ne se ken ityakerada man antyakeradav man umagazin, kua ngeren mbagenev la cii. Se fa je ser, akaa a Yehova a lu nan se ne ka a wase se se lu per shi se ide ken jijingi shi nga a na ‘i̱ kpe jighjigh u nan wase iyol.’—Titu 2:2.

4 Dugh ityakerada i i gber sha ci u Mbashiada mba Yehova cii la kera yô, shi ka se gber ityakerada igen i ia lu ior mbagenev kpa a iwasen yô. Ka i gber ityakerada igen sha ci u agumaior jighilii, igen di ka i gber sha ci u mbamaren vev. Ka i gber ityakerada kpishi shi i ver igen sha Intanet sha ci u mba ve lu Mbashiada ga la jighilii. Kwaghyan u ken jijingi u se zough a mi kpishi hanma shighe la, umbur se er Yehova a kur ityendezwa i a er ér “una yôr akuraior cii iwer sha akaa a wan ahôm” la.—Yes. 25:6.

5. Se mba a vangertiôr ser Yehova ngu a iwuese sha nyi?

5 Alaghga tsô, se mbagenev kpishi ka se soo ser ma se seer zuan a shighe u ôron Bibilo man ityakerada i pasen Bibilo. Se mba a vangertiôr ser, Yehova ka a wuese er se lu nôngon ser se ‘waan ian yase ikyo’ sha u ôron Bibilo hanma shighe shi henen kwagh sha tseeneke wase yô. (Ef. 5:15, 16) Sha mimi yô, ka hanma shighe cii se fetyô u ôron hanma takerada u i dugh a mi cii ga. Nahan kpa, kwaghbo gema ngu u i doo u se palegh yô. Ka kwaghbo u nyi laa?

6. Ka nyi ia yange se u zuan a iwasen ken akaa agen a ken jijingi a Yehova a lu nan se laa?

6 Kwaghbo ngu ken ieren i nengen ér i gber ityakerada igen sha ci wase ga la, sha ci u ka se kera zua a iwasen ken ityakerada shon ga. Ikyav i tesen yô, aluer ka inja er ma kwagh u i er ken Bibilo la zua sha mlu wase ga di ye? Shin aluer i gber ma takerada sha ci u wase jighilii ga ye? Ka se ôr takerada la laa laa shin se ôr u ga kuaa shinii? Aluer kwagh ngu nahan, se lu yangen ayol ase u zuan a kwaghwan u una wase se kpishi la. Se palegh hôn ne nena? Kwagh u vesen yô, gba u se cii se fa ser, akaa a ken jijingi a ka i na se la, due hen Aôndo. Yehova yange ôr kwagh sha ikyev profeti Yesaia ér: “Mo M ngu TER Aôndo wou, M tese u kwagh u una lu u a inja yô.” (Yes. 48:17) Nahan se lu timen sha igbenda itiar i i dugh a mi, i ia wase se ve se zua a iwasen ken hanma takerada u Bibilo man kwaghyan u ken jijingi u Yehova a lu nan se sha igbenda kposo kposo la cii.

IGBENDA I I DUGH A MI, I SE ÔR BIBILO VE A WASE YÔ

7. Gba u se ôron Bibilo a ishima i gbar gbar sha ci u nyi?

7 Ôr Bibilo a ishima i gbar gbar. Bibilo pase wang ér ‘icighanruamabera cii ka Aôndo A ne i nger ye, shi Ngu a inja.’ (2 Tim. 3:16) Mimi yô, sha hiihii la, yange i nger akaa agen ken Bibilo sha ci u or môm tseegh shin sha ci u kweior. Ka nahan ve i gbe u se ôron Ruamabera a ishima i gbar gbar ye. Anmgbian ugen kaa ér: “Ka mea ôron Bibilo yô, ka umbur er akaa a lu kpishi a me fatyô u henen ken kwagh u m lu ôron la yô.” Shi a kaa ér: “Er m fe nahan yô, kwagh ne ka a mgbegham u timen sha kwagh u Bibilo i lu ôron la zulee.” Cii man se hii u ôron Bibilo yô, doo u se sôn Yehova ser a na se ishima i gbar gbar man kwaghwan u una wase se u nengen a akaa a a soo ér se hen kwagh ker la yô.—Esera 7:10; ôr Yakobu 1:5.

U ngu zuan a iwasen kpishi ken Bibilo you i ôron kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 7 la)

8, 9. (a) Shighe u se lu ôron Bibilo yô, se fatyô u pinen ayol ase mbampin mba nyi? (b) Akaa a Orkristu nana eren ve nana kuma u lun ortamen la, tese se nyi sha kwagh u Yehova?

8 Pinen mbampin. U nguren ôron Bibilo yô, tamber pine iyol you mbampin, er mban nahan, wer: ‘Kwagh ne ôrom nyi sha kwagh u Yehova? Me dondo kwagh ne ken uma wam nena? Me er tom a kwagh ne sha u wasen mbagenev nena?’ Aluer se gbidye kwar sha mbampin mban yô, se hemba zuan a iwasen ken Bibilo i ôron. Ikyav i tesen yô, hen ase sha kwagh u Ruamabera a  kaa ér Orkristu nana er ve nana kuma u lun ortamen ne. (Ôr 1 Timoteu 3:2-7.) Er se kpishi se lu mbatamen ga yô, alaghga sha hiihii la se hen ser kwagh u Bibilo i er ne ngu se a iwasen kpishi ga. Nahan kpa, aluer se hen sha mbamlumun mba a fatyô u nan sha mbampin mba ve lu shin heen ne yô, se fatyô u kaven er akaa a Bibilo i kaa ér or a eren ve nana kuma u lun ortamen la, aa fatyô u wasen se cii sha igbenda kpishi yô.

9 Kwagh ne ôrom nyi sha kwagh u Yehova? Er Yehova a pase akaa a or a eren ve nana kuma u lun ortamen yô, tese ér, a soo ér mbatamen ve kuran atindi a na dike dike. A soo ér ve ver ikyav i dedoo, shi una va pine ve er ve er kwagh a tiônnongo, “u A yem sha awambe a sha iyol [i Wan] Na la” yô. (Aer. 20:28) Yehova soo ér mbatamen ve kuran se sha gbenda u a kpe se iyol yô. (Yes. 32:1, 2) Akaa a Ruamabera a kaa ér or a eren ve nana kuma u lun ortamen la tese se ér Yehova wa se ikyo tsung.

10, 11. (a) Shighe u se lu ôron akaa a or a er ve nana kuma u lun ortamen la yô, se er nan ve se dondo kwagh shon ken uma wase? (b) Se er tom a kwagh shon u wasen mbagenev nena?

10 Me dondo kwagh ne ken uma wam nena? Doo u ortamen nana gbidyen kwar hanma shighe sha akaa a or a eren ve nana kuma u lun ortamen la, nahan nana nenge igbenda i nana fatyô u seer sôron inja la kpaa. Anmgbian u nan lu “keren u lun orkuran” yô, gba u nana na ishima sha akaa a or a eren ve nana kuma u lun ortamen la zulee, shi nana nôngo sha afatyô u nan cii nana eren akaa ne. (1 Tim. 3:1) Jighilii yô, hanma Orkristu cii nana fatyô u henen kwagh ken akaa a avur la a tese ér or a eren ve nana kuma u lun ortamen la, sha ci u ka akaa a Yehova a soo ér hanmô Orkristu nana eren yô. Ikyav i tesen yô, gba u hanmô wase nana lu a ishimawan shi nana kundu ishima. (Fil. 4:5; 1 Pet. 4:7) Mbatamen ka vea ver ‘ikyumuile ikyav’ i dedoo yô, se hen kwagh ken ve shi se ‘kav jighjigh ve’ kpaa.—1 Pet. 5:3; Heb. 13:7.

11 Me er tom a kwagh ne sha u wasen mbagenev nena? Se fatyô u tôôn akaa a or a er ve nana kuma u lun ortamen la wasen mba i sar ve u henen Bibilo shin se lu henen Bibilo a ve la, u nengen a igbenda i mbatamen mba ve lu Mbashiada mba Yehova la ve kaha kposo a mbahemenev mba Mbakristu mba aiev yô. Shi shighe u se lu ôron akaa shon yô, se fatyô u umbur er mbatamen mba ken tiônnongo wase ve lu nôngon kwagh sha ci wase yô. Ka sea hen er ka ve nôngo kwagh kpoghuloo nahan yô,  se seer ‘lumun ve mbara mba ve eren tom sha gbashima’ sha ci wase ne. (1 Tes. 5:12) Shi ka sea lumun mbatamen mba ve lu eren tom kpoghuloo ne sha u nan ve icivir sha mimi yô, se na i hemba saan ve iyol.—Heb. 13:17.

12, 13. (a) Se fatyô u eren tom a akaa a tôvon sha kwagh a se lu a mi la u tôvon sha nyi? (b) Tese ikyav er akaa a yange er shighe u i lu ngeren ma takerada u Bibilo la aa wase se u henen akaa a alaghga ma se fetyô u henen ga yô.

12 Tôv sha kwagh zulee. Se fatyô u eren tom a akaa a wasen se u tôvon sha kwagh a se lu a mi la, sha u keren mbamlumun sha mbampin mba ve lu shin heen ne:

  • Ka an yange nan nger takerada u Bibilo ne??

  • Yange i nger u hanma ijiir, man lu hanma shighe?

  • Lu akaa a vesen a nyi lu eren shighe u i nger takerada u Bibilo shono?

Aluer se gbidye kwar sha ambaakaa la yô, alaghga se hen akaa a luun er se ôr Bibilo laa laa ve ma se zough a mi ga la.

13 Ikyav i tesen yô, nenge ase kwagh u Esekiel 14:13, 14 a kaa ne, ér: “Aluer ma tar ugen ua erem isholibo sha u gbihin mimi kera yô, man Me naregh uwegh Agh sha u, Me vihi kwaghyan u ve suur sha mi la kera, man Me tindi u a ijen, man Me wua or man zendenya ken u kera yô, shin er ior mba utar mban: Noa man Daniel man Yobu vea lu ken u kpaa, ka ve tseegh ma ve yom uma ve sha perapera ve ye, kape Ter AÔNDO A kaa ne.” Aluer se tôv sha kwagh ne yô, se kav ser yange i nger takerada u Esekiel ne ken inyom i 612 cii man shighe u Kristu la ye. Hen shighe la nahan, Noa man Yobu kpe anyom kar uderi imôngo, kpa Yehova lu umbur her er ve civir un sha mimi yô. Kpa Daniel lu uma hen shighe ne her. Jighilii yô, shighe u Yehova kaa a Daniel ér ngu orperapera er Noa man Yobu nahan la, alaghga Daniel zulum anyom 20 shin hemba nahan kpuaa. Ka nyi se hen ken kwagh nee? Yehova ka a nenge er mbacivir un ve til sha mimi yô, shi ka a wuese iniôngon ve ne, kua i mba ve lu agumaior la kpaa.—Ps. 148:12-14.

ZUA A IWASEN KEN KWAGHYAN U KEN JIJINGI U I NE SE SHA IGBENDA KPOSO KPOSO LA

14. Ngeren mba ka i gber sha ci u agumaior la ka ve wase ve nena, man vea wase ior mbagenev kpa nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

14 Er ka sea ôr ityakerada i Bibilo cica cii ve se zua a iwasen nahan, kape aluer se mba ôron ityakerada i i lu nan se la ve se zua a iwasen je la. Nenge ase akav kpuaa. Ngeren mba sha ci u agumaior. Ken anyom a a sember karen ne, i gber ityakerada yase kpishi sha ci u agumaior. [1] I gber ngeren mbagenev sha gbenda u vea wase ve u nôngon a mbamkighir mba ken makeranta la, kua mbamtaver mba ka ve tagher a mi shighe u ve lu hian la yô. Se cii se fatyô u zuan a iwasen sha u ôron ngeren mban nena? Aluer se ôr ngeren mban yô, se fa kwagh u agumaior ase a lu tagher a mi la. Ka sea faan nahan yô, se hemba lun sha ian injaa i wasen shi taver ve ishima.

15. Doo u Mbakristu mba ve lu mbaganden la vea ôron ngeren mba agumaior mbara sha ci u nyi?

15 Ka mba ve lu agumaior tseegh ve tagher a mbamzeyol kpishi mba ka i nger sha ci ve la ga. Se cii gba u se pase jighjigh wase u nan shi se nôngo a mlu wase u ken ishima shi se palegh akaabo a mba se kwav môm ve lu kighir se ér se er la, kua ujende mba bov man iemberyolough injaa ga. I ta iwanger sha atineakaa ne man agen kpishi ken ngeren mba i gber sha ci u agumaior la. Doo u Mbakristu mba ve lu mbaganden la vea nenge ér aluer ve ôr ityakerada i i gber sha ci u agumaior la yô, vea lu panden icivir ve shinii? Mayange ga cii! Shin er ngeren mban ve lu sha ci u agumaior nahan kpa, kwagh u ka i ôr la ka a har sha akaawan  a Ruamabera a a ye tsegh ga la, man se cii se fatyô u zuan a iwasen ken kwaghyan u ken jijingi ne.

16. Ka sha gbenda ugen u nyi kpa ityakerada yase ka i wase agumaioro?

16 Dugh u wasen mba ve lu agumaior la u nôngon a mbamzeyol la kera yô, ityakerada yase shi ka i wase ve u vesen ken jijingi shi lun a Yehova kôôsôô. (Ôr Orpasenkwagh 12:1, 13.) Sha gbaa ne kpa, Mbakristu mba ve lu mbaganden la vea fatyô u zuan a iwasen. Ikyav i tesen yô, Awake! u Aipor 2009 la, yange lu a ngeren u a lu a itinekwagh ér, “Young People Ask . . . How Can I Make Bible Reading Enjoyable?” (“Mbampin Mba Agumaior A Pin La: Me Er Nan Ve Bibilo i Ôron ia Doomo?”) la. Ngeren ne due a igbenda kpishi man ngeren u kiriki u u fatyô u tôndon wan ken Bibilo sha er u er tom a mi shighe u u lu henen kwagh yô. Mbaganden kpa zua a iwasen ken ngeren nee? Kwase ugen u lun anyom 24 shi a mar wan yô, kaa ér: “Ka i lum ican kpishi u ôron Bibilo hanma shighe. Yange m dondo igbenda i i due a mi ken ngeren ne la, shi m ngu eren tom a ngeren u kiriki u yange i kar ér se tôndo se wa ken Bibilo la sha inja. Hegen ka i doom u ôron Bibilo sha shighe u m ver la. M fa hegen er ityakerada i Bibilo cii i gbe zwa môm yô, shi akaa a i er ker la doo tsung. I lu je kpa ka a saan mo iyol u ôron Bibilo imba ne nahan ga.”

17, 18. Se er nan ve se zua a iwasen ken ngeren mba i gber sha ci u mba ve lu Mbashiada ga laa? Tese ikyav.

17 Ngeren mba sha ci u mba ve lu Mbashiada ga la. Hii ken inyom i 2008 la je, ka i doo se u henen Iyoukura i ka i gber sha ci u Mbashiada mba Yehova jighilii la. Kpa hide umagazin mba ka se gber jighilii sha ci u mba ve lu Mbashiada mba Yehova ga la di ye? Ve kpa, se fatyô u zuan a iwasen keree? Nenge ase ikyav ne. Tôô ase wer, cii man i na kwaghôron u ken igbar sha iyange igen yô, u nenge a or u u lehe nan mkombo yô ken Iyou i Tartor. Akperan nga ga, a doo u kpishi. Er ornankwaghôron la a lu lamen la, alaghga u lu henen kwagh u orvannya wou la ken ishima. Jighilii yô, u lu henen er i lu nan ken ishima er nan lu ungwan kwaghôron la yô, man er kwaghôron la una gema uma u nan la kpaa. Sha nahan yô, kwaghôron la una been yô, u hemba lun a iwuese sha mi cii.

18 Kape ka sea ôr kwagh u i nger sha ci u mba ve lu Mbashiada ga la ve i lu se je la. Ikyav i tesen yô, Iyoukura i nan ken won la ka i pase akaa a ken Bibilo sha gbenda u mba ve lu Mbashiada mba Yehova ga la vea kav yô. Kape ngeren mba ka i due a mi sha Intanet kpishi la kpa i lu je la, er mba ka ve lu a itinekwagh ér, “Mbampin mba Bibilo I Ne Mlumun sha Mi La” man “Mbampin mba Ior Ve Pin Hanma Shighe La” nahan. Ka sea ôr ngeren mban yô, se hemba lun a iwuese sha akaa a mimi a se vande fan la. Heela tseegh ga, ka se fatyô u henen igbenda i he i pasen akaa a se ne jighjigh a mi la shighe u se due kwaghpasen yô. Magazin u Awake! la kpa ka a taver jighjigh wase u se ne ser Aôndo u mimi ngu kpôô kpôô la, shi a wase se u pasen akaa a se ne jighjigh a mi la.—Ôr 1 Peteru 3:15.

19. Se tese iwuese sha akaa a Yehova a ne se la nena?

19 Kwagh ne tese wang ér Yehova na se akaa kpishi aa a wase se se kure mgbe wase u ken “jijingi” la yô. (Mat. 5:3) Yô, se za nen hemen u eren tom a akaa a ken jijingi a i ne se la. Aluer se er nahan yô, se lu pasen un u a tesen se kwagh u una lu se a inja la ser, se wuese akaa a a ne se la kpishi.—Yes. 48:17.

^ [1] (ikyumhiange i sha 14) Ngeren mban kua takerada u Questions Young People Ask—Answers That Work, tihi u sha 1 man 2 la, man 2ngeren mba ka i due a mi sha Intanet tseegh, mba ve lu a itinekwagh ér, “Mbampin Mba Agumaior A Pin La.”