Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Bibilo Ngi Geman Uma Wou Her Kpa?

Bibilo Ngi Geman Uma Wou Her Kpa?

“I̱ gema ne sha mgem u he u mhen wen.”ROM. 12:2.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 61, 52

1-3. (a) Aluer se er batisema kera kpa, ka nyi akaa nahan alaghga a taver se u geman ken uma wase? (b) Shighe u i taver se kpishi u geman akaa ken uma wase i hembe er se hen la yô, ka mbampin mba nyi nahan se fatyô u pinen ayol ase? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

KEVIN [1] yange fe mimi yô, soo ér kwaghmôm a yange un u lun kôôsôô a Yehova ga. Nahan kpa, anyom a karen ken ijime la, gbidyen do shi maan taav shi maan msôrom kpishi shi menan mcimbim man bom kpaa. Er Kevin soo ér Yehova a lumun un yô, gba u una de u eren akaa a Ruamabera a vende ne. Yange fatyô u den akaa ne sha ci u suur sha Yehova man Mkaanem nam, ma ma lu a tahav mbu geman uma u or la.—Heb. 4:12.

2 Kevin yange eren batisema kera yô, de u sôron akaa ken uma naa? Ei, yange gba u una nôngo a lu a aeren a Orkristu shi una za hemen u sôron a. (Ef. 4:31, 32) Ikyav i tesen yô, yange kpiligh un iyol er lu un ican her u den ishimanyoon fele fele yô. Kevin kaa ér: “Jighilii yô, yange lum ican kpishi u den ishimanyoon. Man yô, aeren a am a bo a ngise la je kpa lum ican nahan ga!” Er Kevin eren msen kpoghuloo shi henen Bibilo kpishi yô, kwagh la wase un u sôron akaa ken uma na.

 3 Se kpishi yange se gema akaa ken uma wase sha gbenda u vesen cii ve i er se batisema ye, er Kevin nahan. Yange se er nahan sha u se nôngo uma wase a zua sha atindi a Bibilo a vesen la. Se mba eren batisema kera yô, se kav ser gba u se za hemen u sôron akaa a kiriki ken uma wase sha er se kav Aôndo man Kristu sha hanma gbenda cii yô. (Ef. 5:1, 2; 1 Pet. 2:21) Ikyav i tesen yô, alaghga se kav ser se mba a ieren i gban ahon kpishi shin i cian ior shin i kôson ior, gayô se mba nôngon a ma myen ugen. Taver se kpishi u den aeren ne, hemba er yange se ver ishima laa? Aluer ka nahan yô, alaghga u pine wer: ‘Er m de u eren akaabo a vesen nahan kpa, er nan ve i gem i lu taver mo kpishi u sôron akaa a kiriki ken uma wama? Me er nan ve me de mer Bibilo i za hemen u geman uma wama?’

U FATYÔ U EREN KWAGH U DOON YEHOVA

4. Ka i taver se u eren kwagh u doon Yehova hanma shighe cii sha ci u nyi?

4 Er se fe Yehova shi a doo se ishima yô, sar se kpishi u eren kwagh u doon un a uma wase cii. Er alaghga a sar se kpishi u eren nahan kpa, mbamyen asev ka ve na yô, i taver se tsung u eren ishima na hanma shighe. Ka i taver se vough er yange taver apostoli Paulu nahan. A nger ér: ‘Kwagh yô, saren mo kpa u eren a er kwagh u doon yô, ka ga.’—Rom. 7:18; Yak. 3:2.

5. Ka aeren a nyi yange se de cii ve i er se batisema, kpa ka mbamyen mba nyi alaghga se za hemen u nôngon a mi here?

5 Se de u eren asorabo aa a na ve se kera kuma u lun ken tiônnongo u Kristu ga la. (1 Kor. 6:9, 10) Nahan kpa, se yina her. (Kol. 3:9, 10) Sha nahan yô, gba u se ver ishima ser, er se er batisema shin se tse ken mimi anyom kpishi yô, maa tese ér se kera lu a isharen shin mhen u bo ken a vese ga ze. Alaghga a gba u se nôngo a aeren a vough ga agen anyom kpishi.

6, 7. (a) Er se yen nahan kpa, ka nyi ka i wase se u zan hemen u lun azende a Yehova? (b) Doo u se sônon Yehova ser a deen se a asorabo ase sha ci u nyi?

6 Er se ye dyako u myen nahan kpa, kwagh ne una fatyô u yangen se u lun ijende i Yehova shin zan hemen u civir un ga. Nenge ase kwagh ne. Shighe u Yehova urugh se se va ya ikyar a na la, yange fa ér ashighe agen se er kwagh u shami ga. (Yoh. 6:44) Er Aôndo a fe aeren ase man kwagh u a lu se ken ishima yô, yange fa mbamyen mba a hemba taver se cii u nôngon a mi yô. Shi yange fa je ér ashighe agen se er kwagh u un soo ga yô. Nahan kpa, kwagh ne yange Yehova u lumun se ér se lu azende a na ga.

7 Ka dooshima yange mgbegha Aôndo ve na se iyua i doon tsung ye. Iyua ne ka naagh ku yange na sha wan na u ishima ishima sha u paan se la. (Yoh. 3:16) Naagh ku doon tsung kura na yô, ka sea er isholibo, kpa sea gema ishima shi sea sôn Yehova ser a de se kwaghbo la yô, a de se, nahan se lu a vangertiôr ser, ikyar i se ye a na la tenger ga. (Rom. 7:24, 25; 1 Yoh. 2:1, 2) Er se lu mbaasorabo yô, doo u maa se nenge ser ityôkyaa kera ngi i sônon Aôndo ser a de se asorabo ase gaa? Mayange ga cii! Aluer se er nahan yô, a lu inja er se ile ave, kpa se venda u ôôn nahan. Kera je kpa, i na naagh kura sha ci u mbaasorabo mba ve gem ishima la. Se mba a iwuese sha naagh kura kpishi, sha ci u ku na se ian i lun azende a Yehova, shin er se yen nahan kpaa.—Ôr 1 Timoteu 1:15.

8. Gba u se de ser mbamyen asev ve ya tor sha a vese ga sha ci u nyi?

8 Jighilii yô, gba u se de ser mbamyen  asev ve ya tor sha a vese ga. Aluer se soo u lun azende a Yehova yô, gba u se nôngo se kav un man Kristu sha hanma gbenda cii shi se lu ior mba ve soo ér se lu la. (Ps. 15:1-5) Kwagh ne shi wa u nôngon a mbamyen asev shin been a ve kera kuaa je kpaa, aluer se fatyô yô. Sea sember eren batisema shin sea fa mimi anyom kpishi kpa, gba u se za hemen u ‘sôron mbamlu asev.’—2 Kor. 13:11.

9. Er nan se fe ser gba u se za hemen u haan or u he iyolo?

9 Gba u se za hemen u nôngon kwagh ve se fatyô u ‘sôron mbamlu asev’ shi haan “orhe iyol” ye. Apostoli Paulu yange kaa a Mbakristu ér: “Er nen tseor la kera u a lu sha inja i zende u tsuaa la, u a vihi kera sha asaren a icughugh la. Hingir nen hegh ken jijingi u mhen wen, man haa nen orhe iyol u i gbe un sha inja i Aôndo ken perapera u mimi man mtsegh u mimi” la. (Ef. 4:22-24) Ishember i ken zwa Grika i i gem ér “hingir nen hegh” la, ngi tesen ér gba u se za hemen u haan or u he iyol. Kwagh ne taver se ishima kpishi sha ci u a wase se u fan ér, sea civir Yehova ica a gba nan nan kpa, se fatyô u zan hemen u lun a aeren a Orkristu shi sôron a hanma shighe sha er se hingir or u he yô. Mimi yô, Bibilo ia fatyô u zan hemen u geman uma wase.

ER NAN VE KA I TAVER SE YUMU?

10. Aluer se soo ser Mkaanem ma Aôndo ma za hemen u geman uma wase yô, ka nyi i gbe u se ere, man ka mbampin mba nyi se fatyô u pinen ayol ase?

10 Aluer se soo ser Mkaanem ma Aôndo ma za hemen u geman uma wase yô, gba u se nôngo kwagh tsung. Kpa gba u se nôngo kwagh tsung sha ci u nyi? Aluer Yehova ngu veren iniôngon yase yô, a hemba lun se zange u vesen ken jijingi ga zee? Yehova una fatyô u dughun mbamhen mba bov ken a vese kera, sha er sea nôngo kwagh kpuaa tseegh kpa se lu a aeren a na gaa?

11-13. Yehova soo ér se nôngo kwagh ayol ase se hemba mbamyen asev sha ci u nyi?

11 Ka sea hen sha kwagh u sha man tar yô, se kav er Yehova a lu a tahav mbu eren hanma kwagh cii yô. Ikyav i tesen yô, a gba iyange, man ngi a tahav kpishi je. Hanma sekônd yô, iwanger man mtseenem ka ma due ken iyange i gande u ôron. Kpa ka iwanger man mtseenem kpuaa tseegh ma ne kwaghuma a lun shin tar ne ye. (Ps. 74:16; Yes. 40:26) Sha nahan yô, Yehova una fatyô u nan mbacivir un tahav mbu i gbe u una na ve la cii. (Yes. 40:29) Jighilii yô, Aôndo una fatyô u nan se tahav mbu hemban hanma myen wase cii, a u se nôngon kwagh shin henen kwagh ker shi o. Kpa ka a er nahan ga sha ci u nyi?

12 Yehova na se iyua i doon tsung i tsuan kwagh u se soo u eren yô. Aluer se tsua u eren ishima i Aôndo shi se nôngo kpoghuloo se er i yô, se tese ser se soo Yehova shi sar se u eren kwagh u doon un. Shi ka se tese ser se mba suen hemen na. Satan laha ian i Yehova a lu a mi i hemen la, nahan ka sea tsua a ishima yase u civir Aôndo shi sea nôngo kpoghuloo u suen hemen na la yô, i doo Ter wase u sha, u a ne kwagh wuee shi a wuese sha kwagh la kpen kpen. (Yobu 2:3-5; Anz. 27:11) Nahan kpa, aluer Yehova na ka u se kera nôngo kwagh ayol ase u hemban mbamyen asev ga kpa, se er ishima na yô, sea kaa ser se mba civir un sha mimi shi suen hemen na kpa, a kera wase ga.

13 Sha nahan yô, Yehova kaa a vese ér se ‘nôngo ngeelee’ se lu a aeren a na. (Ôr 2 Peteru 1:5-7; Kol. 3:12) A soo ér se nôngo kpoghuloo se sôr mbamhen man mbamnenge asev. (Rom. 8:5; 12:9) Hanma kwa u se nenge kpoghuloo ser se gem uma wase shi se fetyô u eren nahan yô, ka i doo se kpen kpen.

DE MKAANEM MA AÔNDO MA ZA HEMEN U GEMAN WE

14, 15. Se fatyô u eren nyi ve ia wase se se lu a aeren a doon Yehova? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Bibilo man Msen Gema Uuma Vev”) la.

14 Aluer se soo u lun a aeren a Yehova shi eren kwagh u doon un yô, doo u se er nyi? Gba u se er kwagh a hemba di u nôngon ser uma wase a hemba doon la. Gba u se za hemen u nôngon kwagh kpoghuloo, dondon akaawan a Aôndo, sha ci u Mbaromanu 12:2 kaa ér: “De hingir nen inja i môm a tar ne ga, kpa i̱ gema ne sha mgem u he u mhen wen sha er né kar er ishima i Aôndo i lu yô man kwagh u a doo man a kom u lumun un man shi a lu vough la kpaa yô.” Yehova ka a wase se sha Mkaanem nam man icighan jijingi na sha er se fa ishima na shi se er ishima na shi se gema uma wase tsung sha gbenda u se kuran atindi a na yô. Gba u iniôngon yase la ia kua u ôron Bibilo hanma iyange shi gbidyen kwar sha mi shi sônon Aôndo ser a na se icighan jijingi na kpaa. (Luka 11:13; Gal. 5:22, 23) Aluer se de icighan jijingi u Aôndo ngu hemen se, er i tese ken Mkaanem nam nahan, shi se mba henen kwagh er un nahan yô, aeren a ase man mbamhen asev kua mkaanem asem ma a hemba doo un. Sea fatyô u eren nahan je kpa, a gba u se za hemen u kuran sha er mbamyen asev vea hemba se ga yô.—Anz. 4:23.

15 Dugh u ôron Bibilo hanma iyange la sha yô, shi gba u se henen Mkaanem ma Aôndo man ityakerada i nongo wase, sha er se za hemen u kaven aeren a Yehova a doon tsung la yô. Mbagenev zua a iwasen kpishi sha u kohol avur a Ruamabera man ngeren mbagenev mba ken Iyoukura shin Awake! mba vea hemba wasen ve yô. Nahan ashighe agen ka ve ker shighe ve hide ve time sha avur ne man ngeren mbara zulee sha er vea lu a aeren a Orkristu shin vea hemba mbamyen vev yô.

16. Aluer se mba vesen ken jijingi fele fele ga je kpa, doo u se yina ishima ga sha ci u nyi?

16 Aluer ka se inja er se mba vesen ken jijingi fele fele ga kpa, doo u se umbur ser mvese ne ve kure kure. Gba u se za hemen u lun a aeren a Orkristu. Er se lu nôngon ser se de Bibilo i za hemen u sôron uma wase yô, gba u se lu a ishimawan. Sha hiihii la, alaghga a gba u se nôngo kwagh kpoghuloo ve se er kwagh u Ruamabera a tese ér ka u vough la ye. Kpa shighe a karen yô, alaghga tsô a kera taver se kpishi u henen shi eren kwagh er Aôndo nahan ga, sha ci u mbamhen man aeren a ase a a za hemen u lun er a Yehova Aôndo la nahan.—Ps. 37:31; Anz. 23:12; Gal. 5:16, 17.

 UMBUR AKAA A DOON TSUNG A SE LU VEREN ASHE A MI LA

17. Aluer se mba civir Yehova sha mimi yô, se fatyô u veren ashe a akaa a doon tsung a nyi?

17 Ica a gba tsô mbacivir Yehova sha mimi vea hingir vough, maa vea za hemen u civir un gbem sha won. Hen shighe la, se kera lu nôngon a nôngo ser se lu a aeren a Aôndo ga, kpa hanma shighe i doo se tsung u eren nahan. Hegen je kpa, se mba a iwuese sha naagh ku Yesu kura sha ci u ku bugh se gbenda u civir Aôndo wase u lun a dooshima la. Er se yen nahan kpa, se fatyô u zan hemen u civir Aôndo, aluer se de Mkaanem nam ma ma lu a tahav la za hemen u geman uma wase yô.

18, 19. Se er nan ve se fa er Bibilo ngi a tahav mbu zan hemen u geman uma nena?

18 Kevin, u se vande teren kwagh na la, yange nôngo kpoghuloo pande ishimanyoon. Yange gbidye kwar sha akaawan a Bibilo shi dondo a ken uma na shi lumun iwasen man kwaghwan u Mbakristu mbagenev. Anyom nga kar kpuaa yô, Kevin sôr inja kpishi je. Shighe kar yô, a kuma u a na un diakon, shi a er tom u ortamen u ken tiônnongo kuma anyom 20 hegen. Hegen je kpa, a fa ér gba u una za hemen u nôngon kwagh kpoghuloo sha er mbamyen nav ve hemba un ga yô.

19 Ikyav i Kevin la tese ér Bibilo ka i wase ior mba Aôndo ve za hemen u geman uma ve sha gbenda u doon tsung. Sha nahan yô, se gba nen uwer u nan Mkaanem ma Aôndo ian ser ma za hemen u geman uma wase ga, sha er se hemba lun kôôsôô a Yehova yô. (Ps. 25:14) Er se lu nengen a iveren i Yehova sha iniôngon yase la, se nenge a ikyav wang i tesen ér Bibilo ngi geman uma wase.—Ps. 34:8.

^ [1] (ikyumhiange i sha 1) I gema iti ne.

Aluer se kohol avur a Ruamabera man ngeren mbagenev mba vea wase se u nôngon a mbamyen asev yô, a wase se kpishi je

 (Nenge ikyumhiange i sha 15 la)