Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Doo u Se Nenge Kwagh u Se Shin Mbagenev Ve Er Shami Ga la Nena?

Doo u Se Nenge Kwagh u Se Shin Mbagenev Ve Er Shami Ga la Nena?

Orgen iti na ér Dan, kwase na di mba yer un ér Margaret. * Yange wan ve u kwase va ve inya vea tsombor na. Nahan, sha iyange i gba u vea hide a yem la, ve cii ve tema u yan kwaghyan u vea mase yan a ve imôngo maa vea yem yô. Margaret, kwase u eren tom u yôron iwer kpa va de ne, senge je ér un jiidi ve makaroni (macaroni) sha ciis (cheese). Lu kwaghyan u ônov mba wan na hemban soon je la.

Tsô hanma or tema, lu keghen kwaghyan. Margaret maa shir kwaghyan u hemba lun hange hange la sha atse, nyôr a mi va ver sha tebul. Kôron kuur bughun yô, a nenge lu ahôm a ciis a tseen shin tsua la tseegh! Hide kunda un iyol! Yange hungur Margaret u nungwan makaroni, u lu kwaghyan jim jim la sha ahôm la!

Sea lu mbaganden shin mbayev kpa, se cii ka se er akaa agen shami ga. Alaghga shighe ngu u yange se gba ôron kwagh gagher a u henen sha mi shio, shin se er ma kwagh u dedoo, kpa lu sha shighe u doo u ma se er ga yô, shin alaghga se gba kenger kwagh ugen ashe ashe tsô, shin se ver ishima ga, nahan a hungur se. Zum u se shin mbagenev ve er kwagh u shami ga yô, doo u se er nena? Man se er nan ve se palegh u eren kwagh u shami ga sha wono? Mnenge u i doo u se lu a mi zum u se shin mbagenev ve er kwagh u shami ga la una wase se u nan mlumun sha mbampin mban.

MNENGE WASE MAN U AÔNDO SHA KWAGH U SE SHIN MBAGENEV VE ER SHAMI GA YÔ

Ka sea er kwagh tsembelee ior vea wuese shi vea naan se icivir nahan, i doo se u ngohol iwuese man icivir i se nenge ser se kuma sha mi la kpen kpen. Nahan zum u se er kwagh u shami ga yô, aluer ka sha mfe wase ga shin ior fa kwagh sha mi ga je kpa, doo u se lumun ibo er ka sea er kwagh u dedoo ve se ya icivir nahan gaa? Saa se lu a ieren i hiden a iyol ijime ve se fatyô u lumun ibo sha kwagh u se er shami ga ye.

Aluer se nenge iyol yase hemba er i doo u ma se nenge la yô, se er kwagh u shami ga kpa se pande ibo se na orgen shin se gema ibo yase cii se na nan, gayô se tuna cii cii ser se er kwagh la ga. Ieren ne ka i va a zayol. Zayol la una fatyô u been ga, shi a na mbagenev ibo sha mimi ga. Aluer se er kwagh u shami ga man se daa ibo se na mbagenev kpa, doo u se umbur ser, ken hemen yô, “hanmô wase nana va ôr Aôndo kwagh u nan iyol i nan.”​—⁠Mbaromanu 14:⁠12.

Aôndo ka a lu a mnenge u vough sha kwagh u se shin mbagenev ve er shami ga yô. Ken takerada u Pasalmi la, i pase or u Aôndo a lu yô, ér “zungwen mhôônom shi den kwaghbo”; una “ker u zuan or a ibo hanma shighe ga, shin una zer yuen or gbem sha won ga.” A fa er uumace ve lu vough ga yô, shi a fa mbamyen mba i mar se a mi la cii, “A umbur er se lu vuulevu je yô.”​—⁠Pasalmi 103:​8, 9, 14NW.

Heela tseegh ga, Aôndo ngu er Ter u nan den ônov mba nan kwaghbo nahan; a soo ér se ônov nav kpa se lu a mnenge na la zum u se shin mbagenev ve er kwagh u shami ga yô. (Pasalmi 130:⁠3) Mkaanem nam mgbough a kwaghwan man ityesen i ia wase se zum u se shin mbagenev ve er kwagh u shami ga yô.

KWAGH U SE ER ZUM U SE SHIN MBAGENEV VE ER KWAGH U SHAMI GA YÔ

Ashighe kpishi or ka nana er kwagh u shami ga yô, nan vihi shighe kua agee a nan kpishi sha u nan mbagenev ibo, shin keren ishô sha kwagh u nan ôr shin  nan er shami ga yô. Zum u u ôr kwagh a or i doo nan ga yô, de eren nahan ga, kpa gba zamber a nan tsô wer nana ya u anyi, nahan sôr kwagh u u ôr shami ga la, ijende yen i za hemen u doon. U er ma kwagh u shami ga, nahan we iyol you shin orgen zua a zayolo? Ishima i de yeghen wer ker shin naan mbagenev ibo ga, kpa nôngo sha afatyô wou cii sôr kwagh u u er la. Aluer u ngu hanger wer ka ibo you ga yô, kwagh la una na a hingir we ken ishima hang, shi zayol la una seer kehen. Kpa hen kwagh ken kwagh u u er shami ga la, nahan er kwagh u i doo u u er sha mi yô.

Nahan kpa, ka a lu orgen nana er kwagh u shami ga yô, fese je se tese ser kwagh la doo se ga. Aluer se dondo kwaghwan u Yesu ne yô, a hemba doon, a kaa ér: “Akaa cii a i sar ne ka ior ve̱ er ne yô, ne kpaa er nen ve di nahan je.” (Mateu 7:12) Zum u u er kwagh u shami ga yô, ka a lu kwagh u kiriki je kpa, u soo wer i zungwe u mhôônom shin i gba den kwagh shon tsô. Nahan yô, er nan ka u nôngo sha er we kpa u tese mbagenev imba erdoo la ga?​—⁠Mbaefese 4:⁠32.

AKAAWAN A AA WASE SE VE SE PANDE U EREN KWAGH U SHAMI GA YÔ

Ka nyi ka i na ve or er kwagh u shami ga? Takerada u pasen asember ugen kaa ér ashighe kpishi ka se er kwagh u shami ga sha ci u mfe yina se shin se hen sha mi tsembelee ga, shin se ver ishima tsembelee ga. Ka mimi, hanma or yô, ashighe agen ka nan nôngo u eren kwagh u shami ga sha ci u ityôkyaa i môm shin atôakyaa ahar ken atôakyaa ne, shin a cii. Nahan kpa, aluer se mba dondon akaawan a Ruamabera a hange hange agen yô, se pande u eren kwagh u shami ga.

Imba kwaghwan la ugen ngu ken Anzaakaa 18:​13, a kaa ér: “Or u nan kaa imo je er nan lu a ungwa ga yô, á hingir lanegh ku nan man kwagh u kunya kpaa.” Sha kpôô yô, aluer u wa ishima u ungwa hanma kwagh u or nan lu ôron we la, shi u hen sha kwagh u u kende u ôr nan ve a doo yô, ka keng kwagh la una yange u u ôron kwagh sha ibume shin ôron kwagh gagher. Mfe u ka wea kegh ato a or tsembelee ve u zua a mi la ka a yange kwagh u ma u hen shin ma u ôr sha orgen sha gbenda u vough ga la, nahan u palegh u eren kwagh u shami ga.

Kwaghwan u Bibilo ugen kaa ér: “Aluer a fatyô yô, lu nen bem a ior cii ape kwagh wen a lu sha mi la.” (Mbaromanu 12:18) Nôngo sha gbashima eren akaa a van a bem man mzough. Shighe u u lu eren tom vea mbagenev yô, tese wer u wa ve ikyo, shi eren kwagh a ve sha civir shi nôngon u wuese ve shi taver ve ishima. Ka wea eren nahan yô, or a ôr shin nana er kwagh a we bagenaa kpa, u gba ungwan ato tsô, shin u de nan kwaghbo, shi a lu kwaghbo u vesen je kpa, u fatyô u sôron zayol shon ken bem.

Hen u karen nengen aluer ka u u fatyô u henen kwagh ken ma kwagh u we shin orgen nan er shami ga la yô. De keren atôakyaa a zuan a ishô sha kwagh u u ôr shin u er ga, kpa tôô wer ka ian i dedoo i we iyol you u hen u lun a aeren a dedoo yô. Ashighe agen ka i gba u u seer wan ishima shin tesen erdoo shin kighir iyol youwee? U lun ishima legh legh shi lun ken bem a ior shi tesen ve dooshima di ye? (Mbagalatia 5:​22, 23) A hemba kpa, u fatyô u henen kwagh u shighe gen u er yô. Hen sha mi, kpa nôngo de hemban henen sha er i lu u ken ishima la ga. Aluer u se tseegh kpa, ahan la aa na u kera zungwe ga.

MTSERA U LUN A MNENGE U VOUGH

Aluer se mba a mnenge u vough zum u se shin mbagenev ve er kwagh u shami ga yô, kwagh la una wase se u wan ishima. Se hemba lun a mmem ken ishima shi lun vea mbagenev ken bem. Aluer se nôngo se hen kwagh ken ma kwagh u se er shami ga yô, se hemba lun a kwaghfan shi ior vea soo kwagh wase. Shi ishima ia vihi se a mlu wase kpishi ga, shi se hen kwaghbo sha iyol yase ga. Aluer se fa ser mbagenev kpa ishima ka i za ve iyol zum u ve er kwagh u shami ga yô, se hemba soon kwagh ve. Kwagh u hemban cii yô, se fatyô u zuan a mtsera aluer se mba tesen ior dooshima shi den ve kwaghbo er Aôndo nahan yô.​—⁠Mbakolose 3:⁠13.

Kwagh u Margaret (u se ter sha mhii u ngeren ne la) yange er la na yô, kera saan tsombor na iyol u yan kwagh gaa? Mayange ga cii. Hanma or cii yô yange hôm nan, hemban je yô, Margaret, shi ve ya kwaghyan la​—⁠a makaroni shio! Anyom nga karen yô, ônov mba wan na mba nomso mba uhar mbara hide ôr ônov vev kwagh u kwaghyan u hungur ve ga u tsombor ve tema la, shi ve umbur akaa agen a doon ve tsung sha kwagh u mbamaren vev mba vesen mbara. Kera ga je kpa, Margaret yange er kwagh la sha mfe na ga!

^ par. 2 Ka ati a ve kpôô kpôô ga.