Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura  |  Namba  6 2016

Lefèvre d’Étaples—Yange Soo Ér Mbafan Zwa Latin Ga kpa Ve Fa Mkaanem ma Aôndo

Lefèvre d’Étaples—Yange Soo Ér Mbafan Zwa Latin Ga kpa Ve Fa Mkaanem ma Aôndo

KEN inyom i 1524 la, ior mba hen geri u Meaux, ikyua a Paris, gartamen u tar u France, ungwa kwagh u kpiligh ve iyol ken côôci sha iyange i Lahadi pepe. Yange ve ungwa i ôr Ityakerada i Ivangeli ken zwa French, u u lu zwa ve u ityôô la, kera lu ken zwa Latin ga!

Orgeman Bibilo u yange due a mhen ne la lu Jacques Lefèvre d’Étaples (i yilan iti na ken zwa Latin ér, Jacobus Faber Stapulensis). Yange va nger ijende na igen washika kaa ker ér: “A lu u nenge er Aôndo a lu wasen mba ve fe zwa Latin ga la u ngohol Mkaanem nam sha ajiir agen yô, a kpiligh we iyol.”

Hen shighe ne Côôci i Mbakatoliko man mbatimen sha akaa a kwaghaôndo mba ken gar u Paris venda ér ior ve de er Ubibilo mba i gem ken ijô ve i ityôô la ga, saa ken zwa Latin tseegh. Nahan lu nyi i mgbegha Lefèvre ve gema Bibilo ken zwa French? Man yange er nan ve wase mba ve fa zwa Latin ga la u kaven Mkaanem ma Aôndo?

YANGE SOO U FAN KWAGH U MKAANEM MA AÔNDO MA ER LA JIGHILII

Cii man Lefèvre va hingir orgeman Bibilo yô, vande nan uma na sha u timen ken ityakerada i tsuaa tsuaa, i kwaghfan u taregh man i kwaghaôndo, hiden ngeren inja i kwagh u yange i hii ngeren ken ityakerada shon la jighilii. Yange nenge ér ityakerada la kpishi i gema akaa ker, er i zer sôron i ngeren anyom uderi imôngo la. Er soo u fan inja i kwagh u yange i hii ngeren ken ityakerada i tsuaa la jighilii yô, a hii u timen ken Bibilo i Côôci i Mbakatoliko i ken zwa Latin i i yer ér Vulgate la vighe vighe.

Er yange time ken Ruamabera sha gbashima yô, va mase kaven ér, “ka sha u henen mimi u Mkaanem ma Aôndo la tseegh or a fatyô u zuan a . . . msaanyol u hemban cii ye.” Nahan maa Lefèvre de u timen ken ityakerada i kwaghfan u taregh, hide na shighe na man agee a na cii sha tom u geman Bibilo.

Ken inyom i 1509 la, Lefèvre kohol mkaanem ma Pasalmi ma ken Ubibilo kposo kposo utaan, mba ken zwa Latin, gber ijiir i môm, * kua ma ken Bibilo i Vulgate i yange sôr gber la kpaa. Yange nôngo kpoghuloo gema mkaanem ma Bibilo taver u kaven ga, shi gba iliam kpaa. Gbenda u yange pase Ruamabera la wase mbatimen sha akaa a ken Bibilo kua mbagenev mba ve lu keren u nyôôso atesen a côôci la kpishi je.—Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “Er Bibilo i Lefèvre Gema la Yange I Wase Martin Luther Yô” la.”

Atiatom agen a i yer Aôndo sha mi ken Upasalmi, a i nger ken takerada u Fivefold Psalter yô, ken Mgber u ken Inyom i 1513

Yange i yese Lefèvre ken kwaghaôndo u Fada, shi na jighjigh ér saa a tese mba ve fe zwa Latin ga la Ruamabera tsembelee ve, a fatyô u sôron atesen a côôci i Fada ye. Kpa yange lu u a er nan ve mba ve fa zwa Latin ga la vea kav Ruamabera hen shighe u uruamabera mban kpishi lu ken zwa Latin tseegh laa?

YANGE HIDE IJIME SHA KWAGH U BIBILO GAL

Ngeren u hiin u Lefèvre nger sha kwagh u Ityakerada i Ivangeli la pase er yange sar un u geman Bibilo sha u i ar a ior cii ken zwa ve u ityôô yô

Er Mkaanem ma Aôndo doo Lefèvre ishima tsung yô, a kange ishima ér una nôngo ma ar a ior kpishi. Nahan ken uwer u Jun, inyom i 1523 la, a gber Ityakerada i Ivangeli la ken zwa French, ukôpi mbakiriki atihi ahar. Er Bibilo i vesen hemba taver ishe a  ukôpi mba kiriki mbauhar mban yô, mbaatsanev kpa kôrcio u zuan a kôpi u Bibilo i kiriki.

Mbafan zwa Latin ga mban yam Ubibilo mban fese je ngôôr ga. Yange torough nomso man kasev iyol u ôron mkaanem ma Yesu ken zwa ve u ityôô je yô, ve yam ukôpi 1,200 mba i hii gberen la bee ken atô u iwer kpuaa tseegh.

YANGE HIDE IJIME SHA KWAGH U BIBILO GA

Ken ngeren u hiin u Lefèvre nger sha kwagh u Ityakerada i Ivangeli la, a pase ér yange un gema ityakerada ne ken zwa French sha er “mbazan adua mba ve fe zwa Latin ga la” kpa vea “kav mimi u ityakerada i Ivangeli i pase la vough er mba ve lu a i ken zwa Latin la nahan” yô. Kpa er nan ve yange hange Lefèvre u wasen mbafan zwa Latin ga u kaven kwagh u Bibilo i tese jim jim la yum nahana?Ken ngeren u hiin u Lefèvre nger sha kwagh u Ityakerada i Ivangeli la, a pase ér yange un gema ityakerada ne ken zwa French sha er “mbazan adua mba ve fe zwa Latin ga la” kpa vea “kav mimi u ityakerada i Ivangeli i pase la vough er mba ve lu a i ken zwa Latin la nahan” yô. Kpa er nan ve yange hange Lefèvre u wasen mbafan zwa Latin ga u kaven kwagh u Bibilo i tese jim jim la yum nahana?

Lefèvre yange fa dedoo er atesen a ior man kwaghfan u taregh hôngor a Côôci i Mbakatoliko yô. (Marku 7:7; Mbakolose 2:8) Shi yange na jighjigh taveraa ér shighe kuma u a pase kwagh u a lu ken Ityakerada i Ivangeli la “wang sha tar cii, sha er a de u tsumen a mbagenev sha atesen a ior a a dugh ken Bibilo ga la yô.

Lefèvre shi yange pon mba ve lu vendan kwagh u geman Bibilo ken zwa French la, a pase er atôakyaa ve la lu a shami ga yô. Yange puu atseregh ve la kaa ér: “Aluer mba lumun ér mbazan adua ve gba ashe ken ityakerada i Ivangeli i Aôndo shi ve ôr i ken zwa ve ga yô, vea er nan man vea tese [ior] u dondon akaa a Yesu Kristu yange kaa ér i eren la ciili?”—Mbaromanu 10:14.

 Kwagh ne na yô, mbatimen sha akaa a kwaghaôndo mba ken yunivasiti i Sorbonne, hen geri u Paris nôngo ér vea cir Lefèvre zwa. Ken uwer u Agusutu inyom i 1523 la, ve venda ér or a de geman Bibilo ken zwa ityôô ga, shin ma takerada u pasen Bibilo kpaa ga, sha ci u ve nenge ér ka akaa a “vihin côôci i Fada.” Luun er tor u French u i i yilan un ér Tor Francis u sha Môm la ta ikyaa a Lefèvre ga yô, yange ma i wua un ér ngu undun ityesen i Mbafada.

YANGE GEMA BIBILO VING VING KAR BEEN

Yange Lefèvre de ér mba ve lu puun tom na kpoghuloo mbara ve yange un u geman Bibilo ga. Ken inyom i 1524 la, Lefèvre gema Ruamabera u ken Zwa Grika (u i yer ér Ikyuryan i He la) bee, shi due a takerada u Upasalmi u yange gema ken zwa French la, sha u una wase mbananjighjigh ve hemba eren msen “sha ishima i tseen man sha gbenda u kôron ken ishima.”

Fese je mbatimen sha akaa a kwaghaôndo mba ken yunivasiti i Sorbonne, hen geri u Paris time ken Bibilo i Lefèvre gema la zulee. Ica kera gba ga je maa ve na wada ér i za nande Ruamabera u ken Zwa Grika u gema la, ken igbar, shi ve yôô ér ityakerada igen i yange nger la “ngi tan ikyaa a Luther u a soo u undun ityesen i Côôci i Fada la.” Mbatimen sha akaa a kwaghaôndo yange mba yer Lefèvre ér a va pase ishô na yô, or kera ungwa a na ga, yevese yem hen geri u Strasbourg, za lu her lu masen geman Bibilo na ving ving. Shin er mbagenev nenge ieren na ne ér ka kwaghcian nahan kpa, un yô, na jighjigh ér ka kwagh u a hembe doon u una er sha kwagh u ior mba ve ban a iwuese sha mimi u Bibilo u a lu “icighankwagh” la je la.—Mateu 7:6.

Yange yevese ka zurum inyom i môm yô, Tor Francis u sha Môm la tsua un ér a tesen wan na u nomso u lun anyom anyiin kwagh. Kwagh ne yange na yô, Lefèvre zua a shighe kpishi u masen geman Bibilo na been. Ken inyom i 1530 la, Lefèvre tôô ngeren u Bibilo i gema la jimin cii due a mi ken tar u France, za gber ken tar u Belgium, hen geri u Antwerp, sha iniezwa i Tor u Roma, Charles u sha Utaan. *

KWAGH U LU VEREN ASHE U NENGEN A MI LA VA SAA DANG

Ken uma u Lefèvre cii lu veren ashe ér yange sev a hungwa a av yô, côôci i Fada ia de atesen a ior ia hide a dondo mfe u mimi u Ruamabera la. Yange na jighjigh taveraa ér “hanma Orkristu yô, nan ngu a ian i ôron shi henen Bibilo sha tseeneke u nan, shi gba u nana er nahan kpaa.” Ka nahan ve yange nôngo kpoghuloo ér Bibilo i ar a hanma or cii ye. Shin er côôci i Fada sôr atesen a i, er Lefèvre lu veren ashe la ga nahan kpa, yange er kwagh u or a fatyô u tunan ga yô; a wase mba ve fa zwa Latin ga la u fan Mkaanem ma Aôndo..

^ par. 8 Mkaanem ma Pasalmi ma ken Ubibilo utaan mba yange kohol gber ijiir i môm, i yilan ér Fivefold Psalter la, yange pav ma ker sha Ubibilo mbara vough vough, shi nger atiatom agen a i yer Aôndo sha mi la ker, kua iti i Aôndo kpôô kpôô, i i nger i sha asangaabaacaa a ken zwa Heberu anyiin, i yer ér Tetragrammaton la.

^ par. 21 Anyom nga kar ataan yô, orgeman Bibilo ugen ken tar u France, Olivétan, kpa due a Bibilo na ken inyom i 1535, i yange nenge ken Ruamabera u ken zwa Heberu man zwa Grika ve gema yô. Yange er tom a Ubibilo mba Lefèvre gema la kpoghuloo, zum u lu geman Ruamabera u ken zwa Grika, u i yer ér Ikyuryan i He la.