Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Lefèvre d’Étaples​—⁠Yange Soo Ér Mbafan Zwa Latin Ga kpa Ve Fa Mkaanem ma Aôndo

Lefèvre d’Étaples​—⁠Yange Soo Ér Mbafan Zwa Latin Ga kpa Ve Fa Mkaanem ma Aôndo

KEN inyom i 1524 la, ior mba hen geri u Meaux, ikyua a Paris, gartamen u tar u France, ungwa kwagh u kpiligh ve iyol ken côôci sha iyange i Lahadi pepe. Yange ve ungwa i ôr Ityakerada i Ivangeli ken zwa French, u u lu zwa ve u ityôô la, kera lu ken zwa Latin ga!

Orgeman Bibilo u yange due a mhen ne la lu Jacques Lefèvre d’Étaples (i yilan iti na ken zwa Latin ér, Jacobus Faber Stapulensis). Yange va nger ijende na igen washika kaa ker ér: “A lu u nenge er Aôndo a lu wasen mba ve fe zwa Latin ga la u ngohol Mkaanem nam sha ajiir agen yô, a kpiligh we iyol.”

Hen shighe ne Côôci i Mbakatoliko man mbatimen sha akaa a kwaghaôndo mba ken gar u Paris venda ér ior ve de er Ubibilo mba i gem ken ijô ve i ityôô la ga, saa ken zwa Latin tseegh. Nahan lu nyi i mgbegha Lefèvre ve gema Bibilo ken zwa French? Man yange er nan ve wase mba ve fa zwa Latin ga la u kaven Mkaanem ma Aôndo?

YANGE SOO U FAN KWAGH U MKAANEM MA AÔNDO MA ER LA JIGHILII

Cii man Lefèvre va hingir orgeman Bibilo yô, vande nan uma na sha u timen ken ityakerada i tsuaa tsuaa, i kwaghfan u taregh man i kwaghaôndo, hiden ngeren inja i kwagh u yange i hii ngeren ken ityakerada shon la jighilii. Yange nenge ér ityakerada la kpishi i gema akaa ker, er i zer sôron i ngeren anyom uderi imôngo la. Er soo u fan inja i kwagh u yange i hii ngeren ken ityakerada i tsuaa la jighilii yô, a hii u timen ken Bibilo i Côôci i Mbakatoliko i ken zwa Latin i i yer ér Vulgate la vighe vighe.

Er yange time ken Ruamabera sha gbashima yô, va mase kaven ér, “ka sha u henen mimi u Mkaanem ma Aôndo la tseegh or a fatyô u zuan a . . . msaanyol u hemban cii ye.” Nahan maa Lefèvre de u timen ken ityakerada i kwaghfan u taregh, hide na shighe na man agee a na cii sha tom u geman Bibilo.

Ken inyom i 1509 la, Lefèvre kohol mkaanem ma Pasalmi ma ken Ubibilo kposo kposo utaan, mba ken zwa Latin, gber ijiir i môm, * kua ma ken Bibilo i Vulgate i yange sôr gber la kpaa. Yange nôngo kpoghuloo gema mkaanem ma Bibilo taver u kaven ga, shi gba iliam kpaa. Gbenda u yange pase Ruamabera la wase mbatimen sha akaa a ken Bibilo kua mbagenev mba ve lu keren u nyôôso atesen a côôci la kpishi je.—Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “Er Bibilo i Lefèvre Gema la Yange I Wase Martin Luther Yô” la.”

Atiatom agen a i yer Aôndo sha mi ken Upasalmi, a i nger ken takerada u Fivefold Psalter yô, ken Mgber u ken Inyom i 1513

Yange i yese Lefèvre ken kwaghaôndo u Fada, shi na jighjigh ér saa a tese mba ve fe zwa Latin ga la Ruamabera tsembelee ve, a fatyô u sôron atesen a côôci i Fada ye. Kpa yange lu u a er nan ve mba ve fa zwa Latin ga la vea kav Ruamabera hen shighe u uruamabera mban kpishi lu ken zwa Latin tseegh laa?

YANGE HIDE IJIME SHA KWAGH U BIBILO GAL

Ngeren u hiin u Lefèvre nger sha kwagh u Ityakerada i Ivangeli la pase er yange sar un u geman Bibilo sha u i ar a ior cii ken zwa ve u ityôô yô

Er Mkaanem ma Aôndo doo Lefèvre ishima tsung yô, a kange ishima ér una nôngo ma ar a ior kpishi. Nahan ken uwer u Jun, inyom i 1523 la, a gber Ityakerada i Ivangeli la ken zwa French, ukôpi mbakiriki atihi ahar. Er Bibilo i vesen hemba taver ishe a  ukôpi mba kiriki mbauhar mban yô, mbaatsanev kpa kôrcio u zuan a kôpi u Bibilo i kiriki.

Mbafan zwa Latin ga mban yam Ubibilo mban fese je ngôôr ga. Yange torough nomso man kasev iyol u ôron mkaanem ma Yesu ken zwa ve u ityôô je yô, ve yam ukôpi 1,200 mba i hii gberen la bee ken atô u iwer kpuaa tseegh.

YANGE HIDE IJIME SHA KWAGH U BIBILO GA

Ken ngeren u hiin u Lefèvre nger sha kwagh u Ityakerada i Ivangeli la, a pase ér yange un gema ityakerada ne ken zwa French sha er “mbazan adua mba ve fe zwa Latin ga la” kpa vea “kav mimi u ityakerada i Ivangeli i pase la vough er mba ve lu a i ken zwa Latin la nahan” yô. Kpa er nan ve yange hange Lefèvre u wasen mbafan zwa Latin ga u kaven kwagh u Bibilo i tese jim jim la yum nahana?Ken ngeren u hiin u Lefèvre nger sha kwagh u Ityakerada i Ivangeli la, a pase ér yange un gema ityakerada ne ken zwa French sha er “mbazan adua mba ve fe zwa Latin ga la” kpa vea “kav mimi u ityakerada i Ivangeli i pase la vough er mba ve lu a i ken zwa Latin la nahan” yô. Kpa er nan ve yange hange Lefèvre u wasen mbafan zwa Latin ga u kaven kwagh u Bibilo i tese jim jim la yum nahana?

Lefèvre yange fa dedoo er atesen a ior man kwaghfan u taregh hôngor a Côôci i Mbakatoliko yô. (Marku 7:7; Mbakolose 2:8) Shi yange na jighjigh taveraa ér shighe kuma u a pase kwagh u a lu ken Ityakerada i Ivangeli la “wang sha tar cii, sha er a de u tsumen a mbagenev sha atesen a ior a a dugh ken Bibilo ga la yô.

Lefèvre shi yange pon mba ve lu vendan kwagh u geman Bibilo ken zwa French la, a pase er atôakyaa ve la lu a shami ga yô. Yange puu atseregh ve la kaa ér: “Aluer mba lumun ér mbazan adua ve gba ashe ken ityakerada i Ivangeli i Aôndo shi ve ôr i ken zwa ve ga yô, vea er nan man vea tese [ior] u dondon akaa a Yesu Kristu yange kaa ér i eren la ciili?”—Mbaromanu 10:14.

 Kwagh ne na yô, mbatimen sha akaa a kwaghaôndo mba ken yunivasiti i Sorbonne, hen geri u Paris nôngo ér vea cir Lefèvre zwa. Ken uwer u Agusutu inyom i 1523 la, ve venda ér or a de geman Bibilo ken zwa ityôô ga, shin ma takerada u pasen Bibilo kpaa ga, sha ci u ve nenge ér ka akaa a “vihin côôci i Fada.” Luun er tor u French u i i yilan un ér Tor Francis u sha Môm la ta ikyaa a Lefèvre ga yô, yange ma i wua un ér ngu undun ityesen i Mbafada.

YANGE GEMA BIBILO VING VING KAR BEEN

Yange Lefèvre de ér mba ve lu puun tom na kpoghuloo mbara ve yange un u geman Bibilo ga. Ken inyom i 1524 la, Lefèvre gema Ruamabera u ken Zwa Grika (u i yer ér Ikyuryan i He la) bee, shi due a takerada u Upasalmi u yange gema ken zwa French la, sha u una wase mbananjighjigh ve hemba eren msen “sha ishima i tseen man sha gbenda u kôron ken ishima.”

Fese je mbatimen sha akaa a kwaghaôndo mba ken yunivasiti i Sorbonne, hen geri u Paris time ken Bibilo i Lefèvre gema la zulee. Ica kera gba ga je maa ve na wada ér i za nande Ruamabera u ken Zwa Grika u gema la, ken igbar, shi ve yôô ér ityakerada igen i yange nger la “ngi tan ikyaa a Luther u a soo u undun ityesen i Côôci i Fada la.” Mbatimen sha akaa a kwaghaôndo yange mba yer Lefèvre ér a va pase ishô na yô, or kera ungwa a na ga, yevese yem hen geri u Strasbourg, za lu her lu masen geman Bibilo na ving ving. Shin er mbagenev nenge ieren na ne ér ka kwaghcian nahan kpa, un yô, na jighjigh ér ka kwagh u a hembe doon u una er sha kwagh u ior mba ve ban a iwuese sha mimi u Bibilo u a lu “icighankwagh” la je la.—Mateu 7:6.

Yange yevese ka zurum inyom i môm yô, Tor Francis u sha Môm la tsua un ér a tesen wan na u nomso u lun anyom anyiin kwagh. Kwagh ne yange na yô, Lefèvre zua a shighe kpishi u masen geman Bibilo na been. Ken inyom i 1530 la, Lefèvre tôô ngeren u Bibilo i gema la jimin cii due a mi ken tar u France, za gber ken tar u Belgium, hen geri u Antwerp, sha iniezwa i Tor u Roma, Charles u sha Utaan. *

KWAGH U LU VEREN ASHE U NENGEN A MI LA VA SAA DANG

Ken uma u Lefèvre cii lu veren ashe ér yange sev a hungwa a av yô, côôci i Fada ia de atesen a ior ia hide a dondo mfe u mimi u Ruamabera la. Yange na jighjigh taveraa ér “hanma Orkristu yô, nan ngu a ian i ôron shi henen Bibilo sha tseeneke u nan, shi gba u nana er nahan kpaa.” Ka nahan ve yange nôngo kpoghuloo ér Bibilo i ar a hanma or cii ye. Shin er côôci i Fada sôr atesen a i, er Lefèvre lu veren ashe la ga nahan kpa, yange er kwagh u or a fatyô u tunan ga yô; a wase mba ve fa zwa Latin ga la u fan Mkaanem ma Aôndo..

^ par. 8 Mkaanem ma Pasalmi ma ken Ubibilo utaan mba yange kohol gber ijiir i môm, i yilan ér Fivefold Psalter la, yange pav ma ker sha Ubibilo mbara vough vough, shi nger atiatom agen a i yer Aôndo sha mi la ker, kua iti i Aôndo kpôô kpôô, i i nger i sha asangaabaacaa a ken zwa Heberu anyiin, i yer ér Tetragrammaton la.

^ par. 21 Anyom nga kar ataan yô, orgeman Bibilo ugen ken tar u France, Olivétan, kpa due a Bibilo na ken inyom i 1535, i yange nenge ken Ruamabera u ken zwa Heberu man zwa Grika ve gema yô. Yange er tom a Ubibilo mba Lefèvre gema la kpoghuloo, zum u lu geman Ruamabera u ken zwa Grika, u i yer ér Ikyuryan i He la.