Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura  |  Namba  5 2016

Pev u Ela

Ityav mbi Davidi vea Goliati—Yange Kwagh Er Nahan Mimii?

Ityav mbi Davidi vea Goliati—Yange Kwagh Er Nahan Mimii?

Ior mbagenev ka ve kaa ér kwagh u ityav mbi Davidi vea Goliati u i nger ken Bibilo la yange una er mimi shin a lu kwaghhir kpa ve fa jighilii ga. U ôr ngeren u a sember been ne kpa taver we u lumun wer ka mimi? A taver we yô, time sha mbampin mba utar mba ve dondo ne.

1 | Mimi je or a fatyô u taven kuman angahar ataankaranyiin man tiônô?

Bibilo kaa ér Goliati yange tav je yô, “ityaven na kuma aseva ataratar cir tiôn.” (1 Samuel 17:4) Ishiva i môm lihe kuma sentimita 44 man tiôn (44.5 cm); tiôn-ishiva gema lihe kuma sentimita 22 man kwagh (22.2 cm). Kohol cii yô, aseva 6 man tiôn la ka sentimita 289 man kwagh (289.2 cm), ka angahar ataankaranyiin man tiôn je la. Mbagenev nyiman ér Goliati yange una tav a kuma er Bibilo i kaa la ga. Kpa hen ase sha kwagh ne: I ôr kwagh u orumace ugen sha ayange ase ne u yange hemba ityaven sha tar cii yô, ér yange tav hemba angahar 8 (270 cm). Aluer ityaven i Goliati la hemba i or ne sha sentimita 19 shin yina nahan tseegh yô, tese ér Goliati yange una tav er Bibilo i kaa la ga he? Yange lu or u ken kwe u Rafa, ior mba yange i fa ve ér ka mba gban akôr karen ikyaa inya la. Ngeren u Mbaigipiti ugen u a tse i kom anyom 3,300 nahan yô, ter kwagh u mbautyaav mba cieryol mba hen tiôntar u Kanaan, mba yange ve tav hemba angahar anigheni (240 cm) yô. Sha nahan yô, er ityaven i Goliati i kar ikyaa inya nahan kpa, a fatyô u kaan ér yange tav kuma nahan mimi.

2 | Davidi yange lu or kpôô kpôô?

Sha shighe ugen la, mbafantakerada ker gbenda u tesen ér kwagh u Tor Davidi u Bibilo i er la ka kwaghhir, nahan icivir na i pande, kpa taver ve u eren nahan. Mbatôvon sha akaa a shin inya za zua a kpande iwen i mbayiase igen, i nger sha mi ér, “ya u Davidi.” Heela tseegh ga, Yesu Kristu yange ôr kwagh u tesen ér Davidi lu or kpôô kpôô. (Mateu 12:3; 22:43-45) Shi i pase tsombor u Yesu ajiir ahar vighe vighe a a tese ér Yesu ka Mesiya, shi yange due ken tsombor u Tor Davidi yô. (Mateu 1:6-16; Luka 3:23-31) Kwagh ne tese wang je ér Davidi yange lu or kpôô kpôô.

3 | Akaa a i pase ken ngeren shon ér yange er la lu hen ijiir i i fe i nyian kpaa yôô?

Bibilo kaa ér yange i nôngo ityav mbira hen pev u Ela. Shi i ter akaa a yange za hemen la keve keve, i pase er yange Mbafiliti haa afo sha kpe uwoogh, hen harga shin hen atô u gar u Soko vea Aseka yô. Mbaiserael di haa afo sha kpe uwoogh, vegher ugen, pev u Ela lu her atô ve vea Mbafiliti. I fa ajiir ne nyian kpa?

Nenge ase kwagh u orgen u a sember zan hen ijiir la a er ne. A kaa ér: “Or u lu zenden a vese tesen se ajiir la lu or u eren kwaghaôndo ga. Yange za a vese hen Pev u Ela kpaa. Yange kôndo a vese sha angbenda ugenegh, se za tile sha uwo atô. Se mba ngur kenger shin pev la yô, a kaa ér se ôr kwagh u i nger ken 1 Samuel 17:1-3 la. Se mba er yô, maa a hôn uwegh vegher u pev shon a lu la, a kaa ér: ‘Alôgh a gar u Soko nga yande la, vegher u ken imese.’ Shi a tese uwegh vegher ugen, a kaa ér: ‘Alôgh a gar u Aseka di nga yande la, vegher u ken iyan. Mbafiliti yange ve haa afo her atô u agar a ahar ne, sha kpe uwoogh u ne lu nengen a mi yande shon la. Nahan alaghga ka ape se til ne yange Mbaiserael di haa afo ye.’ Maa m nenge a Davidi man Saulu ken ishima, er yange vea tile hen ijiir i se lu la yô. Tsô se hungwa shin pev la, se per uwagh ugen, u yange u uma tseghe tseghe, awen lu shimi kpishi yô. M lu nengen a Davidi ken ishima, er ngurum her tôô awen ataan, a yange dugh i môm wua Goliati a mi la yô.” Zum u or ne nenge ér akaa a i nger ken Bibilo vighe vighe la cii yange er mimi yô, doo un kpishi. Kape ior kpishi mbagenev kpa ka i doo ve je la.

Ityôkyaa ngi i tan akperan sha kwagh u yange er ne ga. Ior mba i er kwagh ve la lu ior kpôô kpôô, shi nyian kpa i fa ajiir a akaa shon yange er la. Kwagh u hemban cii yô, i nger kwagh ne ken Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la. Sha nahan yô, kwagh u i nger la due hen Aôndo u mimi, u a “eren aie ga” la.—Titu 1:2; 2 Timoteu 3:16.