Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura  |  Namba  4 2016

Or ngu nengen ken kôpi u Bibilo u tse hiden ngeren ken u he

 ITINEKWAGH I TAMEN | YIASE I PASEN MWAR U BIBILO

Bibilo War Ior mba Keren Ér Vea Goom a Loho u I̱

Bibilo War Ior mba Keren Ér Vea Goom a Loho u I̱

ER YANGE IOR KER ÉR VEA GOOM A LOHO U BIBILO LA: Bibilo yange i tagher a akaa a vihin i kua mbavendan i, kpa ngi her. Nahan kpa, mbagenev mba yange ve hide ve nger mkaanem ma Bibilo ken uihyurenmbaruamabera mba hev la, kua mbageman i ken ijô igen mbagenev nôngo ér vea goom a loho u u lu keregh la. Ka ve de u nôngon ér ityesen ve i zua sha kwagh u Bibilo i kaa yô, ve gema ve keren ér vea goom a kwaghôron u Bibilo a zua sha ityesen ve. Nenge ikyav sha akaa a ahar ne:

  • Icighanjiir: Hii ken atô u iaven i shi anyom deri unyiin u Kristu una va la zan zan va nyôr shighe u shi anyom deri uhar u Kristu una va la, Mbasamaria mba yange ve hide ve nger ityakerada i Bibilo i itian i hiihii la nger mkaanem ma ken Ekesodu 20:17 la, maa ve seer kwagh sha mi ér, “ka ken Aargaareezem u maa atse a nanden nagh sha mi ye.” Mbasamaria er kwagh ne sha u vea nôngo kwaghôron u Ruamabera a sue tempel u yange ve lu maan sha “Aargaareezem,” shin Uwo u Gerizim la.

  • Ityesen i Triniti: Yange i nger Bibilo bee lu a tsa i kuma anyom deri utar ga tsô, orgen nger kwagh sha kwagh u Triniti, maa seer kwagh sha mkaanem ma i nger ken 1 Yohane 5:7 la ér, “ka Ter man Imo man Icighan Jijingi, man mba utar mban yô, ka môm.” Mkaanem man ma ken Bibilo i yange i hii ngeren la ga. Orgen u timen sha akaa a ken Bibilo, Bruce Metzger kaa ér, “Ken atô u iaven i inyom i 501 zan zan va ken inyom i 600 la, i hii u nengen a mkaanem mara ken ngeren mba ruamabera mba ken zwa Latin u tse u i lamen shighe u shi anyom 75 u Kristu una va la, kua ngeren mba ken zwa Latin u taver ga la cii.”

  • Iti i Aôndo: Ior kpishi mba yange ve gema Bibilo ken ijô igen la, kôr ave sha kwagh ugen u Mbayuda gba nan jighjigh a mi tsô yô, nahan ve dugh iti i Aôndo ken Ruamabera kera. Ve gema ve nger atiatom er “Aôndo” shin “Ter” nahan, sha ajiir a ma i lu iti i Aôndo kpôô kpôô la. Man ka Aôndo u a gbe akaa cii la tseegh i yer un sha atiatom ne ken Bibilo ga, uumace kpa i yila ve sha atiatom ne, kua mbaaôndo mba i gbe ve a gba shin ieev shin Diabolo je kpaa.—Yohane 10:34, 35; 1 Mbakorinte 8:5, 6; 2 Mbakorinte 4:4. *

ER YANGE BIBILO WAR LA: Hiihii yô, shin er mbagenev mba ve hide ve nger mkaanem ma Bibilo ken uihyurenmbaruamabera mba hev la ver ishima ga, shin seer kwagh sha mi nahan cii kpa, mbagenev gema fa tom la tsema tsema shi ver ishima ve nger mkaanem mara gedee. Mbayuda mba i  yilan ve ér Masoretes la, yange ve hide ve nger Ruamabera u ken zwa Heberu la ken iaven i hen atô u inyom i 501 zan zan inyom i 1000 la, i yilan ruamabera shon sha iti ve. I kaa ér yange vea nger kwagh yô, ve hide ve ôr iyenge i asember man asangaabaacaa a ve nger la sha u nengen ér kwagh gema sha mi ga. Yange vea nenge a kwagh u shin ve ken kôpi u ve lu nengen ker hiden ngeren la yô, ve nger kwagh shon ken kpe. Mbayuda mban venda u geman kwagh sha mkaanem ma Bibilo. Profesô ugen, Moshe Goshen-Gottstein nger ér, “Yange ve nenge ér aluer ve gema kwagh sha ma yô, ve er kwaghbo u hemban vihin cii.”

Sha uhar yô, ngeren mba Ruamabera mba tsuaa mba i zough a ve kpishi nyian ne wase mba timen sha akaa a ken Bibilo u nengen a mbamshi ken Ubibilo mba i gem ken ijô igen la. U tesen ikyav yô, mbahemenev mba ukwaghaôndo tese anyom uderi imôngo ér Ubibilo vev mba ken zwa Latin la mba a mkaanem ma Bibilo ma yange i hii ngeren la. Nahan cii kpa, er se ter ken mhii u ngeren ne nahan, yange ve seer mkaanem ken 1 Yohane 5:7, ma yange i nger ken ruamabera sha hiihii la ga yô. Mshi ne samber ken Ubibilo kua Bibilo i ken zwa Buter i i yer ér King James Version, i ior kpishi ve ôron la je kpaa! Kpa yange mba va zough a ngeren mba Bibilo mba hiihii mbara yô, lu nyi i nenge a mini? Bruce Metzger nger ér, “Mkaanem ma i nger ken [1 Yohane 5:7] la ma ken ngeren mba Ruamabera mba tsuaa, mba yange i nger ken ijô igen la ga, (er zwa Shiria, man zwa Kôptik u ngise Mbaigipiti lamen la, kua zwa Armenia, man zwa u Etiopia, man zwa Arabia, man zwa Slavonia u i lamen ken ityar igen ken Yuropa nahan), kpa ma ken Ruamabera u ken zwa Latin la tseegh.” Kwagh ne na yô, i dugh mkaanem ma yange i seer man ken Ubibilo mba King James Version mba i hide i sôr i nger sha ashighe kposo kposo la kera, kua ken Ubibilo mbagenev kpaa.

Papiru u yange i nger mkaanem ma Bibilo ker sha ave, er ken inyom i 200 nahan yô, mba yer un ér Chester Beatty P46

Ngeren mba Ruamabera mba tsuaa mbara tese ér kwagh gema sha mkaanem ma Bibilo ma yange i hii ngeren la gaa? Shighe u i zua a Uihyurenmbaruamabera ikyua a Zegemnger u Kuugh ken inyom i 1947 la, mbatimen sha akaa a ken Bibilo tôô mkaanem ma ken Uihyurenmbaruamabera mba shon mba i nger ve tsa kuma anyom udubu imôngo ne, kar sha mkaanem ma ken Ruamabera u ken zwa Heberu u Mbayuda mba i yilan ve ér Masoretes mbara nger la. Orgen u a lu ken kômatii u tôvon sha kwagh u Uihyurenmbaruamabera mba i zua a ve ikyua a Zegemnger u Kuugh la kaa ér, ihyurenruamabera môm tseegh kpa “tese ér Mbayuda mba yange ve hide ve nger mkaanem ma Bibilo ma i hii ngeren mara ken uihyurenmbaruamabera mbahev ken atô u anyom dubu man kwagh la, yange ve ver ishima zulee shi ve nger sha mimi je kwagh u hunan ngu sha mi ga.”

Iyou i koson ityakerada i i yer ér Chester Beatty, hen geri u Dublin ken tar u Ireland la, ngi a ukôpi mba papiru nôngo u tseren sha ityakerada i ken Ruamabera u ken zwa Grika shin Ikyuryan i He la cii. Uruamabera mbara mbagenev yange i nger ve ken atô u iaven i inyom i 101 zan zan va ken inyom i 200 la. Shighe la i nger Bibilo jimin cii i bee anyom kar er 100 nahan. Takerada ugen u i yer ér The Anchor Bible Dictionary la kaa ér: “Shin er Upapiru mban ve wase u fan akaa a he kpishi nahan kpa, shi ve tese er i dugh mkaanem ma Bibilo ma yange i hii ngeren mara gedee i hidi i nger ken ve yô.”

“Jighilii yô, takerada u mbayiase ugen môm u i hide i nger mkaanem ma u vough er Bibilo nahan ngu ga”

KWAGH U A DUGH KER LA: Ngeren mba Bibilo mba tsev mba ve lu kpishi la gema kwagh sha loho u Bibilo ga, kpa ve nyôôso ma a nyôôso. Orgen mba yer un ér, Sir Frederic Kenyon, a nger kwagh sha kwagh u Ruamabera u Mbakristu u ken zwa Grika la ér: “Takerada u mbayiase ugen môm u lun a ngeren mbatsev kpishi mba eren shiada sha kwagh u u er Bibilo nahan ngu ga. Shi ma or u tôvon sha akaa a ken Bibilo a ishima i gbar gbar u nana venda ér ka mkaanem ma Bibilo ma yange i hii ngeren la se lu a mi nyian ga je kpa nan ngu ga.” Shi orgen u timen sha akaa a ken Bibilo, mba yer un ér William Henry Green, a ôr kwagh sha kwagh u Ruamabera u ken zwa Heberu la ér: “Jighilii yô, takerada u mbayiase ugen môm u i hide i nger mkaanem ma u vough er Bibilo nahan ngu ga.”

^ par. 6 Wea soo u seer zuan a iwanger yô, nenge itinekwagh i sha 1 man i sha 2 ken antakerada u kiriki u i yer ér Takerada u Wasen We u Henen Mkaanem ma Aôndo la. Ngu sha Intanet hen ijiir i www.jw.org/tiv la kpaa.