Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura  |  Namba  2 2017

Yesu yange za hen ngôkem u Peteru za bee un angev.—Mateu 8:14, 15; Marku 1:29-31

Gba u Ortesen Kwaghaôndo u Mbakristu Nana Lu a Kwase Gaa?

Gba u Ortesen Kwaghaôndo u Mbakristu Nana Lu a Kwase Gaa?

UKWAGHAÔNDO kposo kposo sha tar, er Mbafada man mba i yer er Orthodox la, kua Mbabuda man mbagenev kpishi wa tindi ér ortesen nana de lu a kwase ga. Kpa ior kpishi nenge ér ka ieren ne i ne ve mbatesen ukwaghaôndo mba Mbakristu kposo kposo ve hingir u eren isholibo i yaven a kasev mba ve vese ga la ye.

Sha nahan yô, doo u se pine ser, Ruamabera tese ér gba u ortesen kwaghaôndo u Mbakristu nana lu a kwase gaa? Cii man se na mlumun sha mpin ne yô, de se time se fa er ieren ne yange i hii yô, man er i samber la, kua er Aôndo a nengen i la kpaa.

MHII MAN MSAMBER U IEREN NE

Takerada ugen (Encyclopædia Britannica) pase ieren i ortesen kwaghaôndo u Mbakristu lun a kwase ga la ér, “ka u lun kwav, nahan palegh u yaven a kwase, sha ci u tom u orhemen shin ortesen kwaghaôndo nan lu a mi la.” Ken inyom i 2006 la, zum u Pop Benedict (u sha 16) lu lamen a mzough u mbahemenev mba suen un, u i yer ér Roman Curia la yô, a pase ér gba kpee u mbatesen kwaghaôndo u Fada vea lu a kwase ga, sha ci u “yange i hii u dondon ityesen ne tsuaa tsuaa, shighe u mbaapostoli kpe ica lu a gba ga la je.”

Nahan kpa, ieren ne lu i kwaghaôndo ga, shi Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la kpa eren kwagh ne ga. Jighilii yô, apostoli Paulu, u lu sha ayange a mbaapostoli la, yange ta mbananjighjigh icin sha kwagh u ior mba vea va a ityesen i “tsughun” ior shi vea “yange kwase u eren” la.—1 Timoteu 4:1-3.

Lu ken iaven i inyom i 101 zan zan va ken inyom i 200 la, ityesen i i kaa ér ortesen kwaghaôndo u Mbakristu nana lu kwav la, hii u samber sha ucôôci mba Mbakristu mba ken veghertar u Yuropa la cii ye. Takerada ugen (Celibacy and Religious Traditions) kaa ér, ieren ne yange i “zua sha ieren i tsweren kwase u yaven a mi, i yange ior mough a mi taveraa, shighe u Tartor u Roma lu hemen tar cii la.”

Hii shighe la je, mbatesen kwaghaôndo u Mbakristu za hemen u eren mbamkohol mba samber a ityesen i i  kaa ér ortesen nana de lu a kwase ga la, shi mbatesen mba i senge ér ka Uter mba kwaghaôndo u Mbakristu, mba i yer ve ér Ufada la, sue ityesen ne anyom uderi imôngo. Yange ve hen ér aluer ortesen kwaghaôndo nan yav a kwase yô, nana kera lu wang ga, nahan a doo u nana er icighantom u ortesen la ga. Nahan kpa, takerada ugen (Encyclopædia Britannica) tese ér, “ufada kpishi kua ubishôôpu mbagenev je kpa yange ve za hemen u vôson kasev zan zan va ken inyom i 1000 la.”

Ken inyom i 1123 man inyom i 1139 la, mzough u mbatesen ukwaghaôndo mba Mbakristu mba sha tar cii, u i yilan ér Lateran Council la, er mbamkohol hen iyaagh ki Pop ken Roma, ve wa tindi sha kwagh u mbatesen ve̱ luun kwav la taveraa. Kwaghaôndo u Mbafada yô, ngu dondon tindi ne her zan zan nyian. Tindi ne yange na yô, ufada kera luun a icombor ga, nahan kwagh u yange ve veren ônov vev dyako sha akaa a côôci la maa bee.

ER AÔNDO A NENGEN IEREN NE LA

I pase mnenge u Aôndo sha kwagh u ieren i mbatesen kwaghaôndo u Mbakristu lun kwav la wang ken Bibilo, i i lu Mkaanem nam la. Se nenge a kwagh u Yesu yange ôr sha kwagh u mbalun kwav er un nahan yô, ér mba kwav “sha ci u tartor u Sha.” (Mateu 19:12) Shi apostoli Paulu kpa va ôr kwagh u Mbakristu mba ve tsough u lun kwav er un nahan “sha ci u Loho u Dedoo” yô.—1 Mbakorinte 7:37, 38; 9:23.

Nahan kpa, Yesu shin Paulu lu wan a wa tindi ér mbatesen kwaghaôndo u Mbakristu cii ve luun kwav ga. Yesu kaa ér kwav ka “iyua,” kpa ka hanma or u dondon un nan lu a iyua la ga. Zum u Paulu lu ngeren washika sha kwagh u “anuunaukase,” shin mba ve lu a er noov shin kasev ken uma ve ga yô, a kaa wang je ér: “M ngu a tindi u a dugh hen Ter ga, kpa me na mhen wam.”—Mateu 19:11; 1 Mbakorinte 7:25.

Shi kwagh ugen yô, Bibilo tese ér mbatesen kwaghaôndo u Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la kpishi, kua apostoli Peteru kpaa, lu mba ve er kasev yô. (Mateu 8:14; Marku 1:29-31; 1 Mbakorinte 9:5) Jighilii yô, er idya man ijimba samber ken tar u Roma sha ayange la kpishi yô, Paulu nger ér Orkristu u nan er ivese, man nan lu orkuran yô, nana lu “or u kwase môm,” shi “nana̱ nengen sha ônov mba nan ve̱ tema sha inja sha inja, ve̱ lu mbaungwan kwagh.”—1 Timoteu 3:2, 4.

Mbakuran mbara yange ve gba lun a kwase a u yaven a nan shio ga. Sha ci u Bibilo kaa wang ér, “nana̱ er kwase kwagh u i lu kpee u eren a nan la,” shi kwase man nom ve ‘de vende u yaven ayol a ve ga.’ (1 Mbakorinte 7:3-5) Kwagh ne tese wang je ér Aôndo wa tindi ér mbatesen kwaghaôndo u Mbakristu ve luun kwav ga, shi gba u vea luun kwav keng keng ga.

OR A FATYÔ U LUN KWAV SHA CI U LOHO U DEDOO

Aluer gba u ortesen kwaghaôndo u Mbakristu nana lu kwav keng keng ga yô, er nan ve Yesu man Paulu ve ôr kwagh u tesen ér kwav doo? Ka sha ci u, or ka nana lu kwav yô, nan hemba lun a ian i pasen mbagenev loho u dedoo. Mbalun a kasev ka ve tagher a akaa a nan ve ishimanyian, kpa mbalun kwav mba tagher a ambaakaa la ga, nahan mba hembe veren ishima sha tom u pasen loho u dedoo la.—1 Mbakorinte 7:32-35.

Nenge ase ikyav sha kwagh u orgen, iti na ér David. Yange eren tom u i kimbin un inyaregh kpishi yô, hen Mexico City, gartamen u tar u Mexico. Kpa va de tom la, mough yem hen anijiir ugen ken tar u Costa Rica, lu za tesen ior Bibilo her. David nenge ér ka er un lu kwav ve un fetyô u eren nahan yee? A kaa ér: “Kape i lu vough je la. Sha hiihii la, taver mo kpishi u hoghol a ieren i ior mba hen ijiir ne kua mlu u her kpaa, kpa er m lu a orgen u me nengen sha a nan ga, i lu mo tseegh yô, ijiir ne ngôôr hoghol mo ga.”

Claudia, Kwasekristu ugen u a lu kwav yô, a yem ngu za eren tom u pasen kwagh hen ijiir i kwagh a gbe sha mbapasen ivangeli yô. A kaa ér: “M ngu eren Aôndo tom saan saan. Ka mea nenge er Aôndo a lu nengen sha a mo doo doo nahan, m seer nan un jighjigh shi m hemba lun a na kôôsôô.”

“I de ze u iyol ga, wea lu a nom shin wea lu kwav kpa, a saan we iyol, aluer u ngu civir Yehova Aôndo a ishima you i môm yô.”—Mkaanem ma Claudia

Ityôkyaa ngi i or a lu kwav ve ishima ia nyian nan ga. Claudia shi kaa ér: “I de ze u iyol ga, wea lu a nom shin wea lu kwav kpa, a saan we iyol, aluer u ngu civir Yehova Aôndo a ishima you i môm yô.”—Pasalmi 119:1, 2.