Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Setemba 2016

Palegh Loho u Dedoo Iyol hen Mbatomov Mba Gomoti mba Vesen

Palegh Loho u Dedoo Iyol hen Mbatomov Mba Gomoti mba Vesen

“UN KA ikyagh ki i tsegh ki sha ci Wam sha u una zende a iti Yam sha ishigh ki atôatyev man utor” yô. (Aer. 9:15) Ter Yesu yange ôr mkaanem ma i ter sha heen ne sha orgen u sember hingir Orkristu yô, or ne lu Oryuda u i va gema yilan un ér apostoli Paulu la.

Môm ken “utor” mbara yô, lu tor u Mbaroma ugen u i yilan un ér Nero la. Luun er ka we yange a gbe u u palegh jighjigh u nan wou iyol sha ishigh ki tor la nahan, ma lu u nena? Kpa i taver Mbakristu ishima ér ve dondo ikyav i Paulu la. (1 Kor. 11:1) Gbenda môm u alaghga se er kwagh ne yô, ka u fan atindi a tar u se lu her la, di vough er Paulu kpa er sha ayange a na la nahan.

Tindi u Mose la lu tindi u tar u Iserael kuran yô, shi Mbayuda mba kwagh u jighjigh ve u nan gba ve ishima la kpa kuran un hanma ijiir i vea lu cii yô. Yange mba eren Pentekosti u ken inyom i 33 la mba been yô, kera gba u mbacivir Aôndo sha mimi vea kuran tindi u Mose la ga. (Aer. 15:28, 29; Gal. 4:9-11) Kpa, Paulu man Mbakristu mbagenev lamen sha Tindi la dang ga; nahan ve fatyô u pasen kwagh sha ajiir a Mbayuda kpishi a zayol shio. (1 Kor. 9:20) Jighilii yô, sha ashighe kpishi Paulu a za ken ushinagoge, ape una za pase mba ve fa kwagh u Aôndo u Aberaham kwagh la, una za zuan a ve yô, a er tom a Ruamabera u ken zwa Heberu la a pase ve kwagh.—Aer. 9:19, 20; 13:5, 14-16; 14:1; 17:1, 2.

Mbaapostoli yange ve tsua Yerusalem ér a lu ijiir i vesen i hiihii i nengen sha tom u pasen kwagh. Yange ve tesen ken tempel hanma shighe cii. (Aer. 1:4; 2:46; 5:20) Shighe ugen la, Paulu mough za ken Yerusalem, maa shighe kar yô, i kôr un i wuhe ken purusu. Kwagh la na yô, ve ôr ijir zan zan ve mase za kuren ken Roma.

PAULU MAN TINDI U MBAROMA

Mbahemenev mba Mbaroma mbara yange ve nenge jighjigh u nan u Paulu lu pasen kwagh na la nena? Cii man se na mlumun sha mpin la yô, doo u se time sha gbenda u Mbaroma nengen kwaghaôndo la. Yange ve kighir ikweior i i lu sha ikyev ve la ér i ta kwaghaôndo u i kera ga, saa di kwaghaôndo  la va a zayol sha tartor ve shin una tesen ior ieren i dang tseegh.

Mbaroma yange ve na Mbayuda ian gbangelaa ken tartor ve. Takerada u i yer u ér Backgrounds of Early Christianity (Mhii u Kwaghaôndo u Mbakristu sha Ayange a Mbaapostoli) la kaa ér: “Kwaghaôndo u Mbayuda la yange hemba lun a ian ken tartor u Mbaroma. . . . Mbayuda yange ve lu a ian gbangelaa i eren kwaghaôndo ve shi i dugh ve ken ior mba civir mbaaôndo u Mbaroma la kera. Yange ve lu a ian i eren kwagh sha ajiir a ve er tindi ve tese la.” Shi lu u vea nyôron shoja kpaa ga. * Paulu yange er tom a ian i tindi u Mbaroma na kwaghaôndo u Mbayuda la, u palegh kwaghaôndo u Mbakristu iyol sha ishigh ki mbahemenev mba Mbaroma.

Mbaahendanev mba Paulu yange ve nôngo sha igbenda kposo kposo ér, vea na ishamior man mbahemenev mba ken Roma ve hingir ityough gondo a na. (Aer. 13:50; 14:2, 19; 18:12, 13) Nenge kwagh ugen u yange er ne. Mbatamen mba ken tiônnongo u Yerusalem la ungwa kaa-er ugen sha iyol i Paulu. Mbayuda ve lu kaan ayol a ve ér Paulu ngu tesen ér ve “ta Mose kera.” Kwagh u ve lu ôron ne, lu kwagh una fatyô u nan Mbayuda mba ve sember hingir Mbakristu la, vea nenge ér Paulu wa ikyo sha akaa a Aôndo a ser a ver la ga. Shi kwagh ne ma na Mkohol u mbaajiriv ma kaa ér Kwaghaôndo u Mbakristu la ngu nyiman Kwaghaôndo u Mbayuda. Luun er kwagh lu nahan yô, Mbayuda mba ve hingir Mbakristu la cii ma i tsaha ve. Yange ma i dugh ve ken nongo ve kera, shi ma i yange ve u pasen kwagh ken tempel kua ken ushinagoge kpaa. Sha nahan yô, mbatamen mba ken tiônnongo u ken Yerusalem wa Paulu kwagh ér, a er kwagh u tesen ér kwagh u i we un iyol la ka mimi ga, sha u zan ken tempel za eren kwagh u Aôndo na zwa ga, kpa lu kwaghbo ga yô.—Aer. 21:18-27.

Paulu er kwagh u ve kaa ér a er la, nahan kwagh la maa bugh ian i ‘palegh Loho u Dedoo iyol man shi timin u’ sha u ú tile yô. (Fil. 1:7) Paulu nyer ken tempel yô, Mbayuda mough ayôôso a na shi soo u wuan un kpaa. Nahan orhemen u mbautyaav mba Mbaroma la, kôr Paulu za wuhe ken purusu. Yange mba gbe wan agoyol u vea gbidye Paulu yô, a pase ve ér un ngu marnya u Roma. Kwagh ne na yô, ve tôô un ve yem a na ken Sesaria, ape Mbaromanu ôron ior mba ken Yudia ijir la. Mba za nyer ker yô, Paulu lu a ian i kpilighyol i pasen mbautahav mbara kwagh a ashe a cian shio. Alaghga tsô, kwagh u Paulu er la, wase ior mba ve fa kwagh u Kwaghaôndo u Mbakristu cuku tseegh la, hemba fan un.

Takerada u Aerenakaa ityough 24, pase er Feliku u Mbaroma ver un lu gomna u Yudia, shi vande fan kwagh u jighjigh u nan u Mbakristu la, ôr Paulu ijir yô. Mbayuda yange ve kaa ér Paulu per tindi u Mbaroma la sha igbenda itiar. Ve kaa ér Paulu ngu tuur Mbayuda mba ve lu ken tartor u Mbaroma la cii ken ityô ér ve hemba ve ato. Shi ve kaa ér Paulu ngu orhemen u annongo u bo ugen, shi ve kaa ér Paulu lu nôngon ér una hôngor tempel, u Mbaroma ve kuran un la. (Aer. 24:5, 6) Akaa a ve ôr sha iyol i Paulu la, kuma u a ôr un ijir a wua un.

Nyian kpa, aluer Mbakristu time sha gbenda u Paulu er kwagh sha akaa a i wan un iyol la yô, a wase ve kpen kpen. Yange gba ishima ikyôr shi er kwagh sha icivir kpaa. Paulu yange ôr kwagh ter Tindi u Mose la kua Uprofeti, nahan kaa ér un ngu a ian i civir ‘Aôndo u uter nav.’ Ka ian i tindi u Mbaroma na Mbayuda mbagenev kpaa je la. (Aer. 24:14) Shighe kar yô, Paulu zua a ian i palegh jighjigh na u nan iyol shi pasen un sha ishigh ki gomna ugen u i yilan un ér Porshiu Fesetu la man sha ishigh ki Tor Herode Agripa kpaa.

Paulu yange soo ér i ôr un ijir sha mimi, nahan ken masejime yô, a kaa ér: “Me za a ijir ne hen Shisar!” Hen shighe ne Shisar lu hemen tar sha won cii.—Aer. 25:11.

I ÔR PAULU IJIR KEN ATEJIR U SHISAR

Shighe kar yô, ortyom kaa a Paulu ér: “Tilen you sha ishigh ki Shisar kpee je.” (Aer. 27:24) Tor Nero u lu hemen Mbaroma la, yange hiin hemen na yô, kaa ér ka hanma ijir cii una ôr iyolna ga. Ken anyom  anigheni a hiihii aa hemen na la cii, gema tom u ôron ajir la wa mbagenev sha ikyev. Takerada u i yer ér The Life and Epistles of Saint Paul (Uma man Uwashika Mba Orjighjigh Paulu) la, kaa ér, Nero yange una lumun u ôron ma ijir yô, a ôr i ken dwertor na, henpe mbawan un kwagh mba ve fa kwagh tsema tsema shi ve lu a tahav kpishi la, vea lu wasen un u ôron ijir shon yô.

A̱ lu Nero iyolna yange ôr Paulu ijir shin na orgen ian ér nana ôr Paulu ijir sha ci na kpa, Bibilo pase se ga. Yange a lu Nero iyolna una ôr Paulu ijir shin a lu un iyolna ga kpa, ikyav tese ér Paulu pase ve er un civir Aôndo u Mbayuda la shi un taver ior cii asema ér ve naan gomoti icivir yô. (Rom. 13:1-7; Titu 3:1, 2) Ka inja er Paulu yange fatyô u palegh loho u dedoo iyol sha ishigh ki mbautahav mbara nahan, sha ci u atejir u Shisar la pase un.—Fil. 2:24; File. 22.

I NA SE TOM U PALEGH LOHO U DEDOO IYOL

Yesu yange kaa a mbahenen nav ér: “Á va a ven sha ishigh ki ugomna man utor kpaa sha ci Wam, sha er i̱ hingir mpase her a ve man her atôatyev kpaa yô.” (Mat. 10:18) Ka kwagh u civirigh kpishi u tilen sha ityough ki Yesu sha imba gbenda ne. Iniôngon yase i palegh loho u dedoo iyol la, alaghga ia na se hemba ajir kpishi. Nahan kpa, ajir a uumace mba ve yen ne, ve kure la aa fatyô u ‘timin’ loho u dedoo la vindi vindi ga. Ka Tartor u Aôndo tseegh ua fatyô u been a ifer man m-ban u ijirôron i mimi kera ye.—Orpa. 8:9; Yer. 10:23.

Nyian je kpa, aluer Mbakristu palegh jighjigh u nan ve la iyol yô, iti i Yehova ia zua a icivir. Doo u se gba ishima ikyôr shi se eren kwagh sha mimi shi se lu a vangertiôr er Paulu nahan. Yesu yange kaa a mbadondon un ér ve de ‘vanden henen sha kwagh u vea za ôr ga; gadia una na ve zwa man mfe u mba ve hendan kwagh a ve cii vea fatyô u vendan ga, u nyiman kpaa ga yô.’—Luka 21:14, 15; 2 Tim. 3:12; 1 Pet. 3:15.

Shighe u Mbakristu ve lu palegh jighjigh ve u nan iyol sha ishigh ki utor man ugomna kua mbautahav mbagenev yô, ka ve fatyô u pasen ior mba ma i lu ican kpishi u pasen ve loho u Kristu la loho shon. Ajir a mbaatejir mbagenev ve kure sha gbenda u injaa la na yô, i hide i sôr atindi agen, nahan kwagh la na ior ian i lamen gbar gbar shi eren kwaghaôndo u ve soo la. Kpa ka a kure ajir la sha gbenda u injaa shin u injaa ga kpa, ishimataver i mbacivir Aôndo ka ve tese shighe u i lu ôron ve ijir la, ka i na i saan Aôndo iyol.

Ka sea palegh jighjigh wase u nan la iyol yô, iti i Yehova i zua a icivir

^ par. 8 Orngeren ugen u i yer un ér James Parkes yô, kaa ér: “Mbayuda . . . yange ve lu a ian i kuran atindi ve. Kwagh u Mbaroma er la lu kwagh u he ga, sha ci u yange ve lu dondon adini ve u nan ikweior i i lu sha ikyev ve la ian gbangelaa ér i kuran atindi ve a ityôô, ken tartor ve la.”