Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Setemba 2016

“Ave Ou A̱ De Shirin Livaa Ga”

“Ave Ou A̱ De Shirin Livaa Ga”

“Ave ou a̱ de shirin livaa ga.”—SEF. 3:16.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 81, 32

1, 2. (a) Ka mbamzeyol mba nyi ior kpishi ve lu tagher a mi nyiana, man ka nyi ka i due kere? (b) Ka ishimaverenkeghen i bunden ga i nyi i lu ken Yesaia 41:10, 13 laa?

ANMGBIAN u kwase ugen u a lu pania u keke shi a vôso anmgbian u a lu ortamen ken tiônnongo yô, kaa ér: “Er m lu eren akaa a ken jijingi hanma shighe nahan kpa, m nôngo a ishimanyian anyom imôngo hegen. Ishimanyian ne ka i na yô, m kera fetyô u yaven ga, shi ka kera doom mo iyol ga shi m kera eren kwagh a mbagenev sha inja ga, shi ashighe agen ka i lum ape den tom pania je kpaa.”

2 U kav er ka i lu anmgbian u kwase la ken ishima kpa? Kwagh er vihi yô, botar u Satan ne ngu kighir se kpoghuloo, man kwagh ne ka a na or nan hingir u lun a ishimanyian shi uren je kpaa. Kwagh ne una fatyô u lun er ka imandetso i ka i zer tso sha mi ve a kua ga la nahan. (Anz. 12:25) Ka nyi ia na ve u lu a ishimanyiana? Alaghga u ngu wan ishima a ku u or u doon we ishima shin u ngu nôngon a angev mbu mbu lu zan we iyol kpoghuloo la gayô mba tôvon we a ican. Shighe ka una karen yô, ishimanyian la i na u vôr kpishi. Shi ia fatyô u nan a kera saan we iyol ga je kpaa. Kpa fa wer, Aôndo kegh iyol u wasen we.—Ôr Yesaia 41:10, 13.

3, 4. (a) Bibilo er tom a “uwegh” nena? (b) Ka nyi ia na ve ave ase aa shir livaara?

3 Ashighe agen Bibilo ka i er tom a alegh a yolough sha u pasen aeren kposo kposo a orumace. U tesen ikyav yô, Bibilo ter  uwegh ajiir uderi imôngo. Aluer i kaa ér í taver or ave yô, mba kaan ér í taver nan ishima, shin í wa nan agee iyol a eren tom. (1 Sam. 23:16; Esera 1:6) Shi Kwagh ne tese ér nan ngu a mnenge u vough shi nan ngu a ishimaverenkeghen kpaa.

4 Ashighe agen yô, Bibilo ia fatyô u ôron kwagh u or u ave a nan a shir livaa yô. Ka ia ôr kwagh nahan yô, i lu kwagh u or u nan vôr shin nan kera lu a ishimaverenkeghen ga la i lu ôron ye. (2 Kron. 15:7; Heb. 12:12) Ka i lu or u nan lu ken imba mlu ne la zange u yinan ishima. Aluer u tagher a akaa a nan we iyolkpen shin a a ne u vôr sha iyol shin u ure ken ishima gayô ken jijingi yô, ka hana u zua a ishimatavera? Ka nyi ia mgbegha u ve u za hemen u wan ishima shi u lu saan saana?

‘UWEGH KU TER KU YINA SHA U YIMAN GA’

5. (a)  Shighe u se tagher a mbamzeyol yô, alaghga a lu se ken ishima nena, kpa ka nyi i doo u se umbur ayol ase? (b) Ka nyi se lu timen sha mini?

5 Ôr Sefania 3:16, 17. Shighe u se tagher a mbamzeyol yô, doo u se yem u cian kwagh shin se vôr gayô se de ave ase a shir livaa ga. Yehova, Ter wase u dooshima la kaa a vese ér, se ‘gema ishima i nyian yase la cii, se haa sha a Na.’ (1 Pet. 5:7) Doo u se umbur mkaanem ma Aôndo ôr a Mbaiserael ér, ‘uwegh nagh ku yina sha u Una yima’ mba civir un sha mimi la ga. (Yes. 59:1) Se lu timen sha akav atar ken Bibilo aa a tese ér, Yehova soo shi ngu a tahav mbu taver ior nav sha er vea er ishima na, shin er ve lu tagher a mbamtaver mba nan ve iyolkpen nahan kpaa. Nenge er akav ne aa fatyô u taver we ishima yô.

6, 7. Ka akaa a hange hange a nyi se fatyô u henen ken ityav mbi Mbaiserael hemba Mbaamaleki laa?

6 Yange i due a Mbaiserael ken uikyangen ken tar u Igipiti sha ivande, ica lu a gba ga je tsô, Mbaamaleki va ta num sha a ve. Yange Yosua u lu or u tavershima la dondo kwaghwan u Mose la, nahan hemen Mbaiserael ve za nôngo ityav mbira. Shighe u Yosua lu wan iyol u yemen ityav la, Mose di gema mough vea Aron man Hur ve yem hen igyungu i i lu ikyua la, sha er vea za tema ape vea fatyô u nengen a ijiir i lu u a va nôngo ityav her la yô. Iorov mbautar mban lu yevese a yese ityavaa? Mayange ga cii!

7 Mose maa er kwagh u wa ishima ér una er la, lu kwagh u er la jighilii na ve ve hemba ityav mbira ye. Mose yange kende ave na kua gbough ku Aôndo u mimi la sha. Er Mose kende ave na sha yô, Yehova taver ave a Mbaiserael ve lu hemban Mbaamaleki ityav. Kpa, ave nga va kpen Mose hiin u shirin livaa yô, Mbaamaleki hii u hemban. Maa Aron man Hur er kwagh fese, ve ‘tôô iwen ve ver Mose ér a̱ tema sha mi; Aron man Hur gema kôr ave na sha, u môm kôr keen, u môm kôr keen; nahan ave na lu dông zan zan iyange kar miren.’ Jighilii yô, lu uwegh ku Aôndo ku ageegh kura wase Mbaiserael ve ve hemba ityav mbira ye.—Eks. 17:8-13.

8. (a) Shighe u Mbakushi lu anger Mbayuda la, Asa er nena? (b) Se dondo gbenda u Asa suur sha Aôndo la nena?

8 Yehova shi yange tese ér uwegh nagh ku yina u yiman ga sha shighe u Tor Asa la. Bibilo ôr kwagh u akumautya kpishi, kpa ikyumutya i Sera Orkushi la hemba ngeen. Yange lu a ushoja mba ve fa ityav tsema tsema, iorov 1,000,000. Akumautya a Mbakushi la hemba a Asa la nôngo u kuman kwa har. Nenge er yange kwagh ne ma na Asa ishimanyian shi ma ta un mciem iyol shi ma shir ave livaa ér ityav hemba un sha wono! Nahan kpa, Asa gema sôn Yehova fese ér a wase un. Mbautyaav yô, vea nenge ér, a fatyô u hemban akumautya a Mbakushi la ityav ga, nahan kpa ‘Aôndo yô, fe akaa cii  ityô.’ (Mat. 19:26) Aôndo yange tese tahav nav mbu hemban mbura shi na yô, ‘Asa hemba Mbakushi’ ityav. Sha ci u ishima na “lu vough sha ishigh ki TER sha ayange a uma na cii.”—2 Kron. 14:8-13; 1 Utor 15:14.

9. (a) Lu nyi i fatyô u yangen Nehemia u maan girgar u Yerusalem la ga? (b) Aôndo yange ungwa msen u Nehemia la nena?

9 Nenge er yange a lu Nehemia ken ishima shighe u za ken Yerusalem la yô. Gar la lu a gir ga, shi iyol kpe anmgbianev nav mba ve lu Mbayuda la. Er mbaahendanev lu anger Mbayuda yô, kwagh la na ave kpe ve, ve de u maan girgar u Yerusalem la. Nahan, Nehemia de ér un kpa, kwagh la a na un iyolkpen, una shir ave livaara? Ei! Yange vande lun ikye i Nehemia u suur sha Yehova ken msen, er Mose man Asa kua mbagenev mba ve civir Yehova sha mimi la nahan. Hen shighe ne kpa kwagh kaha ga. Er lu Mbayuda inja er kwagh hemba ve nahan je kpa, Yehova ungwa msen u Nehemia er sha mimi la. Aôndo yange er tom a ‘agee na a hemban’ man ‘uwegh nagh ku taver’ sha u taver ave a Mbayuda aa lu shirin livaa la. (Ôr Nehemia 1:10; 2:17-20; 6:9.) U na jighjigh wer Yehova ngu eren tom a ‘agee na a hemban’ man ‘uwegh nagh ku taver’ kura sha u taver mba civir un ishima nyian kpa?

YEHOVA UNA TAVER AVE OU

10, 11. (a) Satan ka a nôngo sha u una na se se shir ave livaa nena? (b) Ka nyi Yehova ka a er tom a mi u nan se tahav shi taver se ken jijingi? (c) U zua a iwasen ken ityesen i Aôndo a lu nan se la nena?

10 Se fa je ser mayange Diabolo una fatyô u shirin ave na livaa ér Mbakristu ve za hemen u eren ityom ve ga. Ka a er tom a ugomoti man mbahemenev mba kwaghaôndo man ior mba vendan mimi, u tsughun shi anger se. Ka nyi i lu awashima naa? Awashima na ka u nôngon ér ave a kpe se sha tom u pasen loho u dedoo u Tartor la. Nahan cii kpa, Yehova una fatyô shi a kegh iyol u nan se tahav sha ikyev i icighan jijingi na. (1 Kron. 29:12) Sha nahan yô, gba hange hange u se sôn Aôndo a na se icighan jijingi na, sha er se fatyô u nôngon ityav a Satan man botar na ne yô. (Ps. 18:39; 1 Kor. 10:13) Shi se wuese kpishi er se lu a Mkaanem ma Aôndo, ma icighan jijingi yange na i nger ma la yô. Heela tseegh ga, hanma uwer yô, ka se zua a kwaghyan u ken jijingi u a har sha Bibilo yô. Er yange i ôr mkaanem ma ken Sekaria 8:9, 13 (ôr) shighe u i lu maan tempel u ken Yerusalem la nahan kpa, ma se cii a iwasen nyian.

11 Shi ityesen i Aôndo i se zough a mi ken Mbamkombo asev mba Mbakristu la, man sha mbamkohol mba kiriki man mba vesen, kua ken imakeranta kpishi i nongo wase u bugh la, ngi i na se hemba taver ken jijingi. Ityesen la ngi i wase se se fa er se civir Yehova a awashima u injaa shi se tsua akaa a ken jijingi a se er yô, kua er se kure ityom yase i Mbakristu kposo kposo la kpaa. (Ps. 119:32) Ka u kegh iyol u ngohol ityesen ne, sha er u taver ken jijingi kpa?

12. Ka nyi i gbe hange hange u se er ve za hemen u taver ken jijingi?

12 Yehova yange wase Mbaiserael ve hemba Mbaamaleki man Mbakushi ityav, shi yange na Nehemia vea akar a na tahav mbu ve hide ve maa girgar u Yerusalem zan zan ve kar been yô. Kape se kpa Aôndo una na se tahav mbu tilen dông hendan a tôvacan shi wan ishima a mba ve lumun loho wase ga kua ishimanyian yase la, sha er se fatyô u eren tom u kwaghpasen la yô. (1 Pet. 5:10) Se mba veren ishima ser Yehova a kar a mbamzeyol asev kera sha uivande ga. Kpa ka se er kwagh u se fetyô la. Nena yô? Gba u se ôron Mkaanem ma Aôndo hanma iyange shi se waan iyol sha mbamkombo shi se zaan ve hanma kasua shi se za hemen u henen kwagh sha tseeneke wase shi se  eren mcivir u hen tsombor shi se suur sha Yehova ken msen. Mayange se de ser akaa agen a yange se u zuan a iwasen sha igbenda i Yehova a ser a ver sha u nan se tahav shin taver se ishima la ga. Aluer u nenge wer ave ou shir livaa sha ma gbenda u i ter sha heen ne yô, sôn Yehova a wase u. Nahan u nenge er jijingi u Aôndo una ‘er tom ken a we, a̱ sar u, shi u eren sha mi kpaa’ yô. (Fil. 2:13) Kpa ka nyi u er ve u fatyô u taver ave a mbageneve?

TAVER MBA ALAGHGA AVE VE A SHIR LIVAA LA

13, 14. (a) Anmgbian u nomso ugen yange zua a ishima taver shighe u kwase na kpe kera la nena? (b) Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u taver mbageneve?

13 Yehova na se mzough u anmgbianev mba ve civir un sha tar cii, mba ve we se ikyo shi vea fatyô u taver se ishima yô. Umbur wer apostoli Paulu yange nger ér: “Taver nen ave a a shir la kua anu a a kpe la kpaa. Dugh nen ihyange i nôô sha ci u angahar a en.” (Heb. 12:12, 13) Sha ayange a mbaapostoli la kpa, ior kpishi i taver ve ishima sha imba gbenda ne. Kape nyian kpa i lu je la. Anmgbian u nomso ugen u kwase na kpe shi tagher a mbamtaver mba vihin tsung yô, kaa ér: “M nenge mer se fatyô u tsuan mbamtaver asev iyol yase ga, shin shighe u vea va hen a vese kua ikwa i vea tser se la kpaa ga. Shi msen u eren man kwagh u henen sha tseeneke wase la, lum er ka jakeeti i or ka nan hua sha er nana mire shin mnger ga yô, nahan kwagh la wasem u zan hemen u civir Yehova. Heela tseegh ga, iwasen i anmgbianev av mba nomso man mba kasev mba ken Kristu nam la, surum ishima kpishi je. Nahan m mase kaven er i gbe hange hange u se ya ikyar kôôsôô a Yehova cii ve, mbamtaver vea va hen a vese yô.”

Hanma or ken tiônnongo nana fatyô u taver mbagenev ishima (Nenge ikyumhiange i sha 14 la)

14 Aron vea Hur yange ve kôr Mose ave kpôô kpôô ve kende a mi sha, shighe u i lu nôngon ityav la. Se kpa se fatyô u keren igbenda i suen mbagenev, shi nan ve iwasen i kwagh a gbe ve a mi la. Ka unô se er kwagh ne ave? Ka mba ve lu ken mtaver u iyolbeen shin ve lu uange shin tsombor ve u lu tôvon ve a ican shin mba mtswenem ma ker ve gayô mba ve lu zungwen ku u or u doon ve ishima la. Shi se fatyô u taver agumaior a i lu kighir ve ér ve er kwaghbo shin ve “za ikyura” ken tar u hegen, sha u zan makeranta aren sha azenger shin lun a inyaregh kpishi gayô henen ma tom fan u tsema tsema la. (1 Tes. 3:1-3; 5:11, 14) Ker igbenda i u fatyô u tesen mbagenev wer u wa ve ikyo sha mimi yô; u fatyô u eren kwagh ne shighe u ne lu hen Iyou i Tartor shin ne dugh kwaghpasen shin ne lu yan kwagh imôngo gayô ne lu lamen sha telefon la.

15. Akaaôron ou a dedoo la aa fatyô u wasen mba u civir Yehova a ve imôngo la nena?

15 Asa yange hembe ityav sha gbenda u kpilighyol yô, profeti Asaria taver un man ior nav ishima sha mkaanem man, ér: “Kpa ne yô, taver nen ayol, ave a̱ de kpeen ne ga, gadia á na ne injar sha tom wen.” (2 Kron. 15:7) Kwagh ne mgbegha Asa u sôron akaa kpishi sha er una hide a mcivir u mimi her yô. Kape akaaôron ou a dedoo la kpa, aa fatyô u wasen mbagenev kpen kpen je la. Nahan, u fatyô u wasen ve u seer civir Yehova sha gbashima. (Anz. 15:23) Shi umbur wer ka wea za mbamkombo, wea kende uwegh wea na mlumun u taver anmgbianev asema yô, i lu ve a iwasen kpishi.

16. Mbatamen vea fatyô u taver ave a ior mba hen tiônnongo ve, er Nehemia nahan nena? Tese ikyav er anmgbianev mba nomso man mba kasev yange ve wase u yô.

16 Sha iwasen i Yehova yô, Nehemia vea ior nav taver ave sha tom u ve lu eren la. Nahan ve maa girgar u Yerusalem la ve bee ken atô u ayange 52 tseegh! (Neh. 2:18; 6:15, 16) Nehemia yange lu ityough sha  mbatomov nav tseegh tsô ga. Yange un iyol na kpa, lu uwegh ken tom u hiden maan girgar u Yerusalem la. (Neh. 5:16) Kape mbatamen mba lun a dooshima kpishi ve lu dondon ikyav i Nehemia la sha u wasen u maan shin esen gayô sôron Ayou a Tartor je la. Shi ka vea duen kwaghpasen vea mbagenev shi vea za sôron anmgbianev sha u taver ve ishima yô, ve lu taver ave a mba ve vôr shi ve lu a ishimanyian la.—Ôr Yesaia 35:3, 4.

“AVE OU A̱ DE SHIRIN LIVAA GA”

17, 18. Ka vangertiôr u nyi se fatyô u lun a mi shighe u se tagher a mbamzeyol shin ishima i lu nyian se laa?

17 Ka sea civir Yehova vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev imôngo yô, jighjigh u se cii se lu a mi sha kwagh u averen a Tartor u Aôndo ua va a mi la a hemba taver. Ka sea taver ave a mbagenev yô, kwagh la a wase ve u nôngon a akaa a nan ve iyolkpen la, shi ve za hemen u lun a mnenge u vough shi ve lu a ishimaverenkeghen i dedoo. Heela tseegh ga, ka sea wase mbagenev yô, kwagh la a taver ave ase shi a wase se u veren ishima sha kwagh u mlu wase u ken hemen la.

18 Er se nenge igbenda i Yehova yange wase shi kura mba civir un sha mimi mba sha ayange a tsuaa la, sha ashighe kposo kposo yô, kwagh la a seer taver jighjigh wase u nan shi a wase se u suur sha a na vangertiôr nyian. Yô, wea tagher a mbamkighir shin mbamzeyol je kpa, “ave ou a̱ de shirin livaa ga”! Kpa gema er msen hen Yehova, nahan de uwegh nagh ku ageegh kura ku taver we shi ku hemen we sha er u zua a averen a Tartor na la yô.—Ps. 73:23, 24.