Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Suur sha Kristu Orhemen Wase u A Lu Eren Tom Kpoghuloo La

Suur sha Kristu Orhemen Wase u A Lu Eren Tom Kpoghuloo La

“Orhemen wen ngu môm tsô, ka Kristu.”—MAT. 23:10.

ATSAM: 16, 14

1, 2. Ka mbamtaver mba nyi Yosua tagher a mi shighe u Mose kpe kera laa?

YEHOVA yange ôr kwagh a Yosua, u Yosua una gba hungur fese ga yô; A kaa ér: “Wanakiriki Wam Mose kpe; yô, mough hegen, we man ior ne cii, per Yordan ne, yem nen ken tar u M lu nan ve la.” (Yos. 1:1, 2) Nenge er akaa va gema ken uma u Yosua kwa môm sha wono, gadia un lu ortom u Mose nôngo u kuman anyom 40!

2 Mose yange hemen Mbaiserael shighe gôgônan, nahan alaghga ishima lu nyian Yosua er ior mba Aôndo vea nenge hemen na yô. (Dut. 34:8, 10-12) Takerada ugen u pasen kwagh u Bibilo ôr kwagh u mkaanem ma ken Yosua 1:1, 2 la ér: “Sha ayange la man sha shighe wase ne cii, ka shighe u ma tar u lu musan orhemen la, ka i lu shighe u cieryol shi mbamzeyol ve hemba ngeen ker ye.”

3, 4. Er nan se fe ser Yosua yange suur sha Aôndo man kwagh ne va un ahenge ga, man ka mpin u nyi nahan alaghga se pine ayol a ase?

3 Mciem ma Yosua lu a mi la ma lu sha inja je, kpa ayange nga  kar kpuaa yô, a er kwagh u Yehova kaa un yô. (Yos. 1:9-11) Yange suur sha Yehova, man kwagh ne va un ahenge ga cii. Er Bibilo i tese nahan, Yehova yange hemen Yosua kua ior Nav Iserael sha ikyev i ortyom. Se fatyô u kuren ikyaa ser ortyom ne lu Waniunda u Aôndo u a lu Imo la.—Eks. 23:20-23; Yoh. 1:1.

4 Sha iwasen i Yehova yô, kure kure tsô hoghor Mbaiserael a hemen u Yosua. Se kpa se mba ken shighe u akaa a lu geman kpishi yô, nahan alaghga se pine ser, ‘Er nongo u Aôndo u lu geman akaa fele fele ne, se mba a atôakyaa a injaa a se za hemen u suur sha Orhemen wase Yesu je kpa?’ (Ôr Mateu 23:10.) De se nenge er ngise Yehova hemen ior nav sha ashighe a akaa lu geman yô.

A HEMEN IOR MBA AÔNDO A NYÔR A VE KEN TAR U KANAAN

5. Ka nyi Yosua yange tagher a mi er lu zurum a gar u Yeriko laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

5 Yange Mbaiserael per ifi u Yordan ica lu a gba ga maa Yosua tagher a kwagh ugen. Er lu zurum a gar u Yeriko yô, a va zua a orgen u lu a sanker hen uwe yô. Er Yosua fa or ne ga yô, a pine un ér: “U ngu or wase shinii, u ngu or u mbaihomov aseva?” Or la maa ôr Yosua or u un lu yô, man kwagh ne kpiligh Yosua iyol. Or la lu “kur u ikumutya i TER,” shi wa iyol kegh a kegh u waren ior mba Aôndo. (Ôr Yosua 5:13-15.) Shin er Bibilo i kaa sha ajiir agen ér Yehova lu lamen a Yosua nahan kpa, ikyav tese wang ér lu ortyom u Yehova tindi yô va lam a na ye, er vande eren sha ashighe agen nahan.—Eks. 3:2-4; Yos. 4:1, 15; 5:2, 9; Aer. 7:38; Gal. 3:19.

6-8. (a) Alaghga orumace nana nenge ér akaa a Yehova yange kaa a Mbaiserael ér ve er la aa wase ga sha ci u nyi? (b) Kwagh u yange i kaa ér ve er la tese kwaghfan shi lu sha shighe vough nena? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.)

6 Ortyom la yange ôr Yosua kwagh u vea er ve vea ngohol gar u Yeriko yô wang. Sha hiihii la alaghga a lu inja er akaa agen a i ôr ve la aa wase ga nahan. U tesen ikyav yô, Yehova kaa ér i tsôngo hanma nomsoor, man lu u a tsôngon ve yô, vea kera fatyô u nôngon num ga ayange a kar. Mimi yô, lu shighe u dedoo u tsôngon nomsombaiorov mban nee?—Gen. 34:24, 25; Yos. 5:2, 8.

7 Alaghga ushoja mba Iserael mba i tsôngo ve la yange vea lu henen ér aluer mbaihyomov vev va ta num sha a ve nahan vea kôrcio u kuran icombor ve kpa? Kpa fese nahan ve ungwa ibaver ér gar u Yeriko “wuhe ihinda gbong gbong sha ci u Mbaiserael.” (Yos. 6:1) Kwagh ne yange una na ior mban vea hemba nan hemen u Aôndo jighjigh!

8 Kpa ka cii la ga, shi yange i kaa a Mbaiserael ér ve de te num sha gar la ga, kpa ér ve ningir un kwa môm hanma iyange zan zan ayange ataratar; sha iyange i sha utaankaruhar la yô, vea ningir gar la kwa taankaruhar. Alaghga ushoja mbagen yange vea nenge kwagh la ér, ‘Ka shighe u vihin kua iyolnyoon i ibume!’ Kpa Yehova fa kwagh u lu eren yô. Kwagh ne yange seer taver jighjigh ve u nan tseegh ga, kpa shi na yô, kera lu u vea za nôngo num a anomaior a ken Yeriko la ga.—Yos. 6:2-5; Heb. 11:30. *

9. Er nan i doo u se dondo kwagh u nongo u Aôndo u kaa ér se er laa? Tese ikyav.

9 Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh nee? Alaghga nongo u Yehova ua va a kwagh u he kpa se kav er i hii ve i kaa ér i gema eren kwagh shon ga. U tesen ikyav yô, alaghga sha hiihii la se nenge ser u eren tom a hanseeti kua tablet u henen kwagh sha tseeneke  wase shin eren tom a mi ken kwaghpasen man ken mkombo la doo kuma ga. Kpa hegen ne, se nenge a mtsera u kwagh ne. Ka sea nenge a iwasen i kwagh u he, u alaghga sha hiihii la se lu a akperan sha mi yô, jighjigh wase a seer taver shi se hemba lun ken mzough cii.

HEMEN U KRISTU SHA AYANGE A MBAAPOSTOLI

10. Ka an yange nan tese er a kure kwagh ken mkombo u hange hange u mbahemenev mba shin itine nyôr ken Yerusalem laa?

10 Korneliu yange hingir Orkristu anyom kar kuma 13 nahan kpa Mbakristu mbagen mba ve lu Mbayuda yô, lu eren kwagh u icôngo her. (Aer. 15:1, 2) Ayôôso nga gbe sha kwagh ne ken Antioki yô, i tindi Paulu ér a za a ikyaa ne hen mbahemenev mba shin itine ken Yerusalem. Kpa lu nyi i na ve kwagh lu nahana? Paulu kaa ér: “Ka sha mpase u Aôndo . . . man m za ye.” Ikyav tese wang ér, lu Kristu tese kwagh u a er, sha u yemen a ikyaa ne ér mbahemenev mba shin itine ve za kure i ye.—Gal. 2:1-3.

Hemen u Kristu yange u due tseer tseer sha ayange a mbaapostoli la (Nenge ikyumhiange i sha 10, 11)

11. (a) Ka nyi Mbakristu mbagen mba ve lu Mbayuda lu eren sha kwagh u icôngo here? (b) Paulu yange tese ér un ngu suen mbatamen mba ken Yerusalem a iyol hiden a mi ijime nena? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.)

11 Mbahemenev mba shin itine yange ve dondo hemen u Kristu, nahan ve tese ér saa atôatyev a a hingir Mbakristu la aa tsôngo ga. (Aer. 15:19, 20) Yange i ôr kwagh ne anyom kar kpishi kpa Mbakristu mbagen mba ve lu Mbayuda yô, lu tsôngon ônov vev her. Zum u mbatamen mba ken Yerusalem ungwa kwagh sha iyol i Paulu ér ngu kuran tindi u Mose ga yô, ve kaa ér a er kwagh ugen u lan ishima kpishi yô. * (Aer. 21:20-26) Yange ve kaa a na ér a tôô iorov unyiin a za a ve ken tempel sha er ior ve nenge er Paulu a “we iko sha atindi” yô. Paulu yange una soo yô, ma gba ahon sha kwagh u i kaa ér a er ne; ma hii u kaan ér ka Mbayuda mba ve lu Mbakristu mba ve kav kwagh u icôngo ga la ve lu a zayol ye. Kpa Paulu soo u suen kwagh mbatamen  lu eren sha er mbananjighjigh cii vea lu ken mzough la, nahan a hide a iyol ijime, a dondo kwagh u i kaa ér a er la. Kpa alaghga se lu henen ser, ‘Er Yesu kpe maa bee a kwagh u tindi u Mose nahan kpa, er nan ve de kwagh u icôngo ne lu her shighe gôgônan nahana?’—Kol. 2:13, 14.

12. Ka nyi alaghga yange i na ve Kristu de ér shighe a kar cii ve a mase kuren ikyaa i icôngo laa?

12 Mbagen yô, shighe ka a kar cii ve, ve lumun iwanger i i seer tan sha ma mkav u se vande lun a mi la ye. Nahan yange lu u shighe a kar cii ve Mbakristu mba ve lu Mbayuda la kpa vea gema mnenge ve la ye. (Yoh. 16:12) Er i de kwagh u icôngo ér kera ka ikyav i tesen ér or ya ikyar kôôsôô a Yehova ga nahan kpa, mbagen yô, taver ve u lumun a mi. (Gen. 17:9-12) Mbagenev yô, lu cian sha ci u a va tôv ve a ican shin vea due kposo a Mbayuda mbagenev yum. (Gal. 6:12) Nahan kpa, shighe kar yô, Kristu shi seer tesen kwagh u ikyaa ne ken uwashika mba icighan jijingi mgbegha Paulu nger la.—Rom. 2:28, 29; Gal. 3:23-25.

KRISTU NGU HEMEN TIÔNNONGO NA HER

13. Ka nyi ia wase se u suen gbenda u Kristu a lu hemen se nyian laa?

13 Zum u se kav ityôkyaa i i ne ve i hidi i ser gbenda u eren akaa agen ken nongo u Yehova ga yô, doo u se gbidye kwar se nenge er Kristu yange hemen ken ayange a karen la yô. Hanma shighe yô, Kristu ka a tese kwagh u injaa u a er sha u kuran ior mba Aôndo jimin cii yô, sha u seer taver jighjigh ve shi taver mzough u mba civir Aôndo la. Yange er nahan sha shighe u Yosua la kua sha ayange a mbaapostoli la kpaa.—Heb. 13:8.

14-16. Kwaghwan u “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” a nan se la tese ér kwagh gba Kristu sha mlu wase u ken jijingi nena?

14 Kwagh u mlu wase u ken jijingi gba Yesu ishima kpishi. Se fa nahan sha ci u kwaghwan u ka se zua a mi sha ikyev i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” sha shighe vough la. (Mat. 24:45) Ter ugen u a lu a ônov unyiin yô, iti na ér Marc. A kaa ér: “Satan ngu tan num sha icombor sha er una nôngo a gure tiônnongo yô. Hegen ne, er i lu taver se ishima ér se eren mcivir u hen tsombor yô, loho la due wang, ér hanma orya nana kura tsombor u nan!”

15 Ka sea nenge er Kristu a lu hemen se yô, se kav wang er a soo ér se za hemen u vesen ken jijingi yô. Ortamen ugen iti na ér Patrick, a kaa ér: “Sha hiihii la, mbagen soo kwagh u zuan sha iniongo i kiriki duen kwaghpasen sha wikeende la ga. Kpa Yesu yange a wa mba hiden a iyol ijime ikyo, man ka kwagh u mserakaa ne a tese je la. Hegen ne, anmgbianev mba nomso man mba kasev mba yange ve duen kwaghpasen yum ga shi ve nenge ér ve gba kwagh ga la, ka ve nenge ér ve kpa mba tiônnongo a inja shi ve gba kwagh kpaa, nahan ve seer vesen ken jijingi.”

16 Dugh u nengen sha mbamgbe asev mba ken jijingi sha yô, Kristu ngu a wase se u veren ishima sha tom u u hembe lun hange hange sha tar nyian la. (Ôr Marku 13:10.) Orgen u i sember veren un ortamen yô, iti na ér André. Ka a nôngo wener una dondo hanma mgem u he u i ve a mi ken nongo u Aôndo cii. A kaa ér: “Kwagh u yange i pande ingyegh i mba eren tom sha ubranci la umbur se er shighe u se lu ker ne, i lu shighe u eren kwagh torough torough shi i gbe u se hemba nan agee ase u eren tom u kwaghpasen yô.”

SUEN HEMEN U KRISTU SHA MIMI

17, 18. Er nan i doo u hiden gbidyen kwar sha mbamtsera mba se zough a mi ken mbamgem mba nongo u Yehova u sember van a mi laa?

17 Tor wase Yesu Kristu ngu hemen se sha gbenda u a wase se hegen man ken hemen kpaa yô. Nahan se ember nen sha mbamtsera mba se zough a mi sha u dondon akaa a he a i sember sôron la. Ne fatyô u lamen sha mbamtsera mba ne zough a mi sha akaa a i  hidi i ser sha mkombo u ken atô u kasua shin sha kwagh u tom wase u pasen kwagh la ken mcivir wen u hen tsombor.

U ngu wasen tsombor wou kua mbagen wer ve dondon nongo u Yehova kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 17, 18)

18 Aluer se umbur ser zum u se dondo akaawan a nongo u Yehova u we se cii, se zua a mbamtsera kpishi yô, a hemba lun se zange u dondon akaawan la saan saan. U tesen ikyav yô, se cii doo se er i kera gberen ityakerada kpishi ga shi se lu eren tom a iwavaren i he, nahan kwagh la a pande se inyaregh ki vihin yô. Hegen se mba eren tom a inyaregh kin u seer samber a loho u dedoo hen ior kpishi sha tar. Nahan aluer se fatyô yô, doo u se seer eren tom a hanseeti shin tablet asev u ôron ityakerada shin nengen uvidio. Se er nahan yô, se tese ser se kpa se soo ser i vihi inyaregh ki nongo u Yehova sha inja er Kristu kpa a soo nahan.

19. Er nan i doo u se sue hemen u Kristu?

19 Ka sea sue hemen u Kristu sha mimi yô, se na jighjigh u mbagen a seer taver shi se seer lun ken mzough kpaa. André yange gbidyen kwar sha kwagh u i pande iyenge i mba ve lu ken tsombor u Betel sha tar la yô, a kaa ér: “Kwagh u anmgbianev mba ngise ve lu shin Betel ve er la na yô, m seer nan hemen u Kristu jighjigh shi m hemba nan anmgbianev mbara icivir kpaa. Anmgbianev mban mba dondon ikyekye i Yehova vough vough ken hanma tom u i ne ve cii saan saan.”

SUUR SHA ORHEMEN WASE SHI NA UN JIGHJIGH

20, 21. (a) Er nan se fatyô u suur sha Kristu, Orhemen wase? (b) Ka mpin u nyi se time sha mi ken ngeren u dondon nee?

20 Ica a gba ga tsô Yesu Kristu, Orhemen wase u i tsough un la “una hemba” shi una er “akaa a cieryol!” (Mpa. 6:2; Ps. 45:4) Kpa hegen ne yô, ngu wan ior mba Aôndo agoyol sha kwagh u a lu van ken hemen la; ka tom u tesen shi maan kwagh u se cii se er shighe u a nder ior shin ku la.

21 Aluer akaa gema nan nan kpa se za hemen u nan Tor wase u i shigh un mkurem la jighjigh yô, una hemen se a nyôr a vese ken tar u he la. (Ôr Pasalmi 46:1-3.) Ashighe agen alaghga mbamgem mban vea taver se, hemban je yô, zum u ve bende a vese sha igbenda i se ver ishima ga yô. Nahan se er nena ve se za hemen u lun a bem ken ishima shi se na Yehova jighjigh vangertiôrô? Se time sha mpin la ken ngeren u dondon ne.

^ par. 8 Mbadughunakaa shin inya yange ve zua a ishamakaa kpishi shin alôgh a Yeriko; kwagh ne tese je ér yange i kase ityav sha gar la shighe gôgônan ga, shi kwaghyan bee ken gar la ga. Er yange i kaa a Mbaiserael ér ve de ye ishar ken gar u Yeriko ga yô, lu shighe u dedoo u vea ta num sha gar la je la; sha ci u lu shighe u sunda, nahan kwaghyan ta ijar ken ishule.—Yos. 5:10-12.

^ par. 11 Nenge ngeren u kiriki u “Paulu Tagher a Ikyaren a Iyol Hiden a Mi Ijime” la ken Iyoukura i Aipor 1 inyom i 2003, peeji 18.