Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Oktoba 2016

U FA Kpa?

U FA Kpa?

 Se na jighjigh ser sha ayange a tsuaa la, or a kaha sule yô, orgen nan za lôô ivor i bo ker kpôô kpôô?

Kôpi u takerada u Digest u Tor Justinian gber ken inyom i 1468 ne, ka môm ken ngeren kpishi mba ve er kwagh u ajir a yange i ôr sha ayange a tsuaa la dike dike yô

YESU kaa ken Mateu 13:24-26 ér: “Tartor u Sha ngu er or u nan lee ivor i dedoo ken sule u nan. Kpa zum u ior lu yaven yô, orihyom u nan za va, va lôô ivor i bo ker atô u uwua, tsô a yem. Kpa er iyiagh mende vese, man ki hiin u maren, ivor i bo la kpaa gema due ken igbar.” Ior kposo kposo mba ngeren akaa kaa ér gba u a nenge injakwagh ne ér ngi ôron kwagh u yange er kpôô kpôô ga, kpa ngeren mba Mbaroma mba sha kwagh u atindigh, mba sha ayange a tsuaa la, tese ér kwagh yange er nahan kpôô kpôô.

Dikishenali igen i pasen akaa a ken Bibilo kaa ér: “Mbaroma yange ve wa tindi ugen ér, aluer or za lôô orgen ivor i bo ken sule sha u oron iyev yô, nan er kwaghbo. Er yange ve wa tindi sha kwagh ne yô, tese je ér lu kwagh u ior eren yô.” Orfanatindi ugen, u i yilan un ér Alastair Kerr la pase ér, ken inyom i 533, shighe u Kristu va yem kera la, Tor u Mbaroma u i yilan un ér, Justinian la gber takerada na u Digest la. Takerada ne savôron atindi a Mbaroma la, shi ngu a mkaanem ma mbafanatindi tsema tsema, ma i kohol hii er ken inyom i sha 100 la zan zan 250, shighe u Kristu va yem kera la nahan. Sha kwagh u takerada u Digest la u er yô, môm ken mbafanatindi mban, u i yilan un ér Ulpian la ôr kwagh u ijir igen i yange i ôr, i i tse hegen i hembe er anyom 1900 nahan yô. A kaa ér yange i lôô ivor ibo ken sule u orgen, nahan yiav nav saa ishe. Takerada u Digest ne pase ér yange tindi na orsule u i vihi un yiav la ian i wan ijir kaan ér, or u a vihi un yiav la, a kimbi inyaregh sha iyiav mbi a vihi la.

Er yange i er imba ifer i vihin tsung ne ken Tartor u Roma, sha ayange a tsuaa la yô, tese je ér kwagh u Yesu pase ken injakwagh na la, lu kwagh u yange ior eren kpôô kpôô yô.

Sha ayange a mbaapostoli la, Mbaroma na mbahemenev mba Mbayuda mba ve lu ken Yudia la tahav mbu eren kwagh sha ishima ve kuma nan je?

SHA shighe la, Mbaroma lu hemen Mbayuda, nahan yange ve ver gomna, a hemen Yudia sha ci ve. Gomna ne a lu a ushoja sha ikyev. Yange hemban veren ishima sha u ngohol kpandegh sha ci u Roma shi nengen ér bem ngu shi hanma kwagh ngu zan vough vough kpaa. Mbaroma yange ve lumun ér ior ve peren atindi ga, shi ve tsahan hanma or u nan ve a ayôôso cii. Dugh akaa ne sha yô, Mbaroma na mbahemenev mba Mbayuda ian i hemen ior vev er ve soo la.

Mba ôron ijir hen Mkohol u Mbaajiriv u Mbayuda la

Mkohol u Mbaajiriv lu atejir u Mbayuda u tamen shi lu iyoudyu i i nengen sha kwagh u atindi a Mbayuda yô. Mbaatejir mba kiriki kpa lu sha ajiir kposo kposo ken Yudia cii. Alaghga tsô mbaatejir mba kiriki mban ôron ajir agen kpishi a ior mba ayôôso a gbe hen atô ve shin ajir a ior mba ve per tindi u gomoti la, a u mbahemenev mba Roma wan uwegh sha mi shio. Nahan kpa, kwagh u mbaatejir mba Mbayuda mban lu a tahav mbu eren ga yô, lu u wuan mbaaferev; ikyaa ne yô, Mbaroma hemban soon u nengen sha mi ayol a ve. Ikyav i môm i se fe kwagh sha mi wang, i Mkohol u Mbaajiriv la yange wua or ayol a ve yô, lu shighe u ve ôr Sefanu ijir, shi ve ta un awen zan zan kar kpen la tseegh.—Aer. 6:8-15; 7:54-60.

Sha nahan yô, Mkohol u Mbaajiriv u Mbayuda la lu a tahav mbu ôron ajir sha akaa kpishi. Kpa orfantakerada ugen, u i yer un ér Emil Schürer la kaa ér: “Iwan i vesen i Mkohol u Mbaajiriv ne lu a mi yô, lu u hanma shighe u Mbahemenev mba Mbaroma ve soo cii, vea er ishima ve, a u ôron Mkohol ne kwagh sha mi shio, er yange ve er sha shighe ugen u ve nenge ér mba hendan a gomoti ve la nahan.” Ikyav i tesen yô, imba kwagh ne yange i er shighe u i lu nôngon ér a wua apostoli Paulu u lu marnya u tar u Roma la ve, kurutya Kaloudia Lishia va yima un la.—Aer. 23:26-30.