Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Oktoba 2016

Za Hemen u Taver Mlu Wou u ken Jijingi la Shighe u U Lu Civir Yehova vea Tiônnongo u A Eren Mkombo ken Zwa u U Fe U Tsembelee Ga Yô

Za Hemen u Taver Mlu Wou u ken Jijingi la Shighe u U Lu Civir Yehova vea Tiônnongo u A Eren Mkombo ken Zwa u U Fe U Tsembelee Ga Yô

“M kusu mkaanem Ou ken ishima yam.”—PS. 119:11.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 142, 92

1-3. (a) Mlu wase una lu nan nan kpa, ka nyi i gbe u ia lu se kwagh u vesene? (b) Ka mbamtaver mba nyi nahan, mba ve lu henen zwa ugen la ka ve tagher a mini, man ka mbampin mba nyi ve dugh sha kwagh nee? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

MBASHIADA MBA YEHOVA udubu imôngo nyian mba eren tom kpoghuloo sha u kuren kwagh u i er ken mpase u sha mnenge la ér, a pase loho u dedoo “hen hanma ikyurior man hanma nongo man hanma zwa man hanma nongoior” la. (Mpa. 14:6) U ngu môm ken mba ve lu henen zwa ugen yôô? Shin u ngu eren tom mishen shin u ngu za eren tom u pasen kwagh ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh la, gayô u hii u zan mkombo vea tiônnongo u a eren mkombo ken zwa u u fe u tsembelee ga, hen ijiir you yôô?

2 Er se lu mbacivir Aôndo yô, gba u se cii se nengen kwagh u taver mlu wase u ken jijingi man u tsombor wase la ser ka kwagh u vesen. (Mat. 5:3) Nahan kpa, ashighe agen yô, alaghga a lu se ican u henen kwagh sha tseeneke wase sha gbenda u a wase se yô, sha ci u se ngee a akaa ave kpishi yum. Kpa mba ve lu civir Yehova vea tiônnongo u a eren mkombo ken zwa u ve fe u tsembelee ga la, mba tagher a mbamtaver mbagenev kpaa.

 3 Ka i gba u mba ve lu civir Yehova vea tiônnongo u a eren mkombo ken zwa u ve fe u tsembelee ga la, vea hen zwa ugen tseegh ga, shi ka i gba u vea nenge ér mba yan kwaghyan u ken jijingi u taver la sha hanma shighe kpaa. (1 Kor. 2:10) Kpa aluer ve kav zwa u tiônnongo ve a eren mkombo ker la tsembelee ga nahan, vea fatyô u eren kwagh ne je he? Shi mbamaren mba ve lu Mbakristu la kpa vea nenge ér Mkaanem ma Aôndo nyôr mbayev vev ken ishima sha ci u nyi?

KWAGH U UNA FATYÔ U VIHIN MLU WASE U KEN JIJINGI LA YÔ

4. Ka nyi ia fatyô u vihin mlu wase u ken jijingi laa? Tese ikyav.

4 Aluer se mba kaven Mkaanem ma Aôndo ken zwa ugen tsembelee ga yô, kwagh ne una fatyô u vihin mlu wase u ken jijingi la vindi vindi. Shighe u Nehemia va ken Yerusalem la, a kav er mbayev mbagenev fa u lamen zwa u Heberu la ga yô. (Ôr Nehemia 13:23, 24.) Jighilii yô, i kera fa mbayev mban ér ka mbacivir Aôndo ga sha ci u ve kav kwagh u Mkaanem ma Aôndo lu ôron la tsembelee ga.—Neh. 8:2, 8.

5, 6. Ka nyi mbamaren mbagenev mba ve lu civir Yehova vea tiônnongo u a eren mkombo ken zwa u ve fe u tsembelee ga la ve kava, man ka sha ci u nyi?

5 Mbamaren mba ve lu Mbakristu mbagenev, mba ve lu civir Yehova vea tiônnongo u a eren mkombo ken zwa u ve fe u tsembelee ga la, kav ér, isharen i mbayev vev ve lu a mi sha kwagh u mimi la i ndôhôr. Er mbayev mban lu kaven akaa a i lu henen ken mbamkombo hen Iyou i Tartor la tsembelee ga yô, akaa a ken jijingi shon kôr ve ken ishima ga. Anmgbian Pedro,  [1] u a mough a tsombor na ken South America, a yem ken Australia la, kaa ér: “Ka sea lamen sha akaa a ken jijingi yô, kwagh la a bende a ishima man mhen wase cii.”—Luka 24:32.

6 Ka sea ôr takerada ken zwa ugen yô, alaghga kwagh la a bende a ishima yase, er ma i lu ken zwa wase kpôô kpôô ve ma i lu se la ga. Heela tseegh ga, ka sea fa u lamen tsembelee ken zwa u u lu u wase ga yô, iyol i kpe se shi kwagh ne a na se vôr ken jijingi kpaa. Nahan er se lu nôngon ser se kure isharen yase i civir Yehova vea tiônnongo u a eren mkombo ken zwa u se fe u tsembelee ga la nahan kpa, gba u se kura mlu wase u ken jijingi la.—Mat. 4:4.

YANGE VE KURA MLU VE U KEN JIJINGI LA

7. Mbababilon yange ve nôngo ér vea na Daniel a gema eren adini man kwaghaôndo ve nena?

7 Shighe u i yem a Daniel man akar a na uikyangen ken Babilon la, Mbababilon nôngo ér vea na ve gema eren adini ve, sha u tesen Daniel man akar a na “zwa u Mbakaldi.” Kwagh ugen yô, orvesen u ken iyou i tor u i na un tom u tsaase ve la na ve ati a ken zwa Babilon. (Dan. 1:3-7) Iti i yange i na Daniel la, lu ôron kwagh u Bel, u lu ihyemban aôndo u Babilon la. A shi nan kpa, Tor Nebukadinesar soo ér una na Daniel a hen ér Yehova Aôndo na la, kuma sha aôndo u Mbababilon la ga.—Dan. 4:8.

8. Er Daniel lu ken tar ugen nahan kpa, ka nyi yange i wase un ve za hemen u taver mlu na u ken jijingi laa?

8 Er yange i naan Daniel kwaghyan u tor yaan la nahan je kpa, Daniel “vande wan ken ishima” na ér una “hôngor iyol na” sha kwaghyan shon ga. (Dan. 1:8) Er za hemen u henen “ruamabera” u i nger ken zwa na kpôô kpôô la yô, kwagh ne wase un taver mlu na u ken jijingi la, shin er lu ken tar ugen nahan kpaa. (Dan. 9:2) Sha nahan yô, er yange tsa ken Babilon nôngo u kuman er anyom 70 nahan kpa, i yilan un sha iti na i ken zwa Heberu la her.—Dan. 5:13.

9. Er i tese ken Pasalmi 119 nahan, Mkaanem ma Aôndo yange ma wase orngeren pasalmi shon nena?

9 Yange orngeren Pasalmi 119 la zua a tahav mbu mbu wase un lu kposo a mbagenev la, ken Mkaanem ma Aôndo. Yange tese ishimawan shighe u mbagenev ken mba lu eren tom vea ve imôngo ken dwer u tor la, lu lamen sha a na dang la. (Ps. 119:23, 61) Nahan kpa, a de akaaôron a Aôndo nyôr un ken ishima tsung.—Ôr Pasalmi 119:11, 46.

 ZA HEMEN U TAVER MLU WOU U KEN JIJINGI LA

10, 11. (a) Shighe u se lu henen Mkaanem ma Aôndo yô, ka nyi i gbe u ia lu awashima wase? (b) Se er nan ve se fatyô u kuren awashima wase nee? Tese ikyav.

10 Er alaghga se uve ityough eren ityom i ken nongo wase shin tom u uke nahan kpa, gba u se cii se ker shighe se henen kwagh sha tseeneke wase shi se eren mcivir u hen tsombor. (Ef. 5:15, 16) Nahan kpa, awashima wase i de lu u ôron upeeji mba ma takerada shin wan iyol sha mbamlumun mba se za na ken mbamkombo la tseegh tsô ga. Gba u se nenge ser se de Mkaanem ma Aôndo nyôr se ken ishima, sha er ma a taver jighjigh wase u nan yô.

11 Cii man se er nahan yô, gba u shighe u se lu henen Mkaanem ma Aôndo yô, doo u se henen sha mbamgbe mba ior mbagenev tseegh ga, se ayol a ase kpa, gba u se gbidyen kwar sha mbamgbe asev mba ken jijingi mbara. (Fil. 1:9, 10) Gba kpee u se umbur ser shighe u se lu wan iyol sha kwaghôron shin kwaghpasen shin sha mbamkombo yô, alaghga se lu henen sha gbenda u se dondo kwagh shon ken uma wase la keng ga. Ikyav i tesen yô, er ka i gba u orteenkwaghyan nana vande ungwan bar cii ve nana mase teen mbagenev kwaghyan shon nahan kpa, a fatyô u kpen nan iyol sha bar u ungwan tseegh ga. Aluer nan soo ér i kpe nan iyol yô, gba u nana eren kwaghyan u doon tsung, nana yaan. Kape se kpa i doo u se eren je la. Gba u se nôngo kpoghuloo se sôr ishima yase ker sha u yaan kwaghyan u ken jijingi la, sha er se kure mbamgbe asev yô.

12, 13. Anmgbianev kpishi mba ve lu civir Yehova vea tiônnongo u a eren mkombo ken zwa u ve fe u tsembelee ga la, ka ve zua a iwasen sha u henen Mkaanem ma Aôndo kua ityakerada yase igen ken zwa ve hanma shighe sha ci u nyi?

12 Anmgbianev kpishi mba ve lu civir Yehova vea tiônnongo u a eren mkombo ken zwa u ve fe u tsembelee ga la, nenge ér, ka vea henen Bibilo hanma shighe ken ‘zwa u i mar ve a mi’ la yô, ve hemba zuan a iwasen. (Aer. 2:8) Mbamishen je kpa, kav ér aluer ka u vea za hemen u taver ken jijingi hen ijiir igen i ve lu za pasen kwagh her la  yô, a gba u vea saa sha u yan ankwaghyan u ken jijingi u ka ve zua a mi ken mbamkombo la tseegh ga.

13 Anmgbian Alain, u a hen zwa Pershia i nôngo u kuman anyom anigheni hegen la kaa ér: “Ka mea waan agoyol sha mbamkombo ken zwa Pershia yô, m hemba nan ishima yam sha kwagh u fan zwa shon la. Er ishima yam ka i hemba yemen sha kwagh u fan zwa shon yô, akaa a ken jijingi a m hen la nga a bende a ishima yam keng ga. Ka nahan ve m ver shighe u me henen Bibilo kua ityakerada yase igen ken zwa wam hanma shighe ye.”

TESE MBAYEV OU SHA GBENDA U A KÔR VE KEN ISHIMA YÔ

14. Gba u mbamaren vea nenge ér ve er nyi, man ka sha ci u nyi?

14 Gba u mbamaren mba ve lu Mbakristu la vea nenge ér ve er kwagh u una wase mbayev kure kure vea fa Mkaanem ma Aôndo a kôr ve ken ishima yô. Yange Anmgbian Serge vea kwase na Muriel mba civir Yehova vea tiônnongo ugen u eren mkombo ken zwa u ve fa u tsembelee ga la, anyom atar nga kar yô, ve kav ér wan ve u nomso u kuma anyom 17 la, kera saan un iyol u eren ityom i Aôndo ga. Muriel kaa ér: “Yange i doo un u pasen kwagh ken zwa ugen ga, kpa ngise la yô, i doo un u pasen kwagh ken zwa na u French la.” Serge di kaa ér: “Yange se mba kaven ser, kwagh ne lu yangen wan wase ne u vesen ken jijingi yô, se mough se hide se yem hen tiônnongo wase u tse la.”

Nenge wer mimi kôr mbayev ou ken ishima (Nenge ikyumhiange i sha 14, 15 la)

15. (a) Ka atôakyaa a nyi alaghga aa na ve mbamaren vea tsua u hiden yemen hen tiônnongo u a eren mkombo ken zwa u mbayev vev ve hembe kaven laa? (b) Duteronomi 6:5-7 wa mbamaren nyi kwagha?

15 Ka atôakyaa a nyi alaghga aa na ve mbamaren vea tsua u hiden yemen hen tiônnongo u a eren mkombo ken zwa u mbayev vev ve hembe kaven laa? Kwagh u hiihii yô, gba u vea gbidye kwagh vea nenge, aluer mimi je mba a shighe kua tahav mbu vea tese mbayev vev vea soo Yehova, shi hen shighe shon môm tsô, vea tesen ve zwa ugen yô. Kwagh u sha uhar yô, alaghga ve nenge ér mbayev vev kera mba soon akaa a ken jijingi ga, shin ve soo tiônnongo u a eren mkombo ken zwa u ve fe u tsembelee ga la ze. Aluer akaa nga nahan yô, mbamaren mba ve lu Mbakristu la vea tsua u hiden yemen hen tiônnongo u a eren mkombo ken zwa u mbayev vev ve hembe fan la, vea za lu her zan zan mbayev vev vea kar wan amishe ken mimi, tsô vea soo yô, vea mase hiden yemen.—Ôr Duteronomi 6:5-7.

16, 17. Ka nyi mbamaren mbagenev mba ve ze mkombo vea tiônnongo u a eren mkombo ken zwa u ve fe u tsembelee ga la, ve er sha u tsaase mbayev vev ken jijingii?

16 Kpa mbamaren mbagenev di yô, zua a igbenda i tesen mbayev vev akaa a Yehova ken zwa ve u ityôô la, er ve lu zan mbamkombo vea tiônnongo shin annongo u a eren mkombo ken zwa u ve fe u tsembelee ga la nahan kpaa. Anmgbian Charles u a lu ter u lun a ônov mba kasev utar, u hiihii a lu anyom 13, u sha uhar a lu anyom 12, u masetyô la di, a lu anyom 9 la, ze mbamkombo vea annongo u a eren mkombo ken zwa Lingala yô. A pase wener: “Yange se tsua u henen kwagh a mbayev asev shi eren mcivir u hen tsombor vea ve ken zwa wase u ityôô la. Kpa shi ka se wa iyol shi se er anumbe ken zwa Lingala sha er vea hen zwa ne shighe u ve lu numben la kpaa yô.”

Nôngo hen zwa u i lamen hen ijiir i i lu la, shi waan zwa ken mbamkombo (Nenge ikyumhiange i sha 16, 17 la)

17 Anmgbian Kevin, u a lu a ônov mba kasev uhar, u hiihii a lu anyom a anigheni, u sha uhar la di, a lu anyom ataan la, er akaa agen a a wase mbayev nav mban vea hemba kaven mimi la, er ve ze mbamkombo vea tiônnongo u a eren mkombo ken zwa ve ga nahan kpaa. A pase ér: “Mo vea kwase wam ka se hen kwagh sha tseeneke wase vea hanma wan wase ken zwa wase u French la. Shi hanma uwer yô, ka se nyôr mkombo vea tiônnongo u a eren mkombo ken zwa French yô kwa môm, shi ka sea tôô memyol man a lu shighe u i lu eren mkohol u vesen ken zwa wase u ityôô la yô, se kar se za.”

18. (a) Ka kwaghwan u nyi a lu ken Mbaromanu 15:1, 2, u una fatyô u wasen we u tsuan kwagh u una hemba lun mbayev ou a iwasena? (b) Ka mbamhen mba nyi mbamaren mbagenev ve dugh a mini? (Nenge ngeren u shin kpe la.)

18 Nahan cii kpa, hanma tsombor u tsua kwagh u u nenge ér una hemba lun mbayev a iwasen ken  jijingi la. [2] (Gal. 6:5) Anmgbian u kwase Muriel u se vande ôron mkaanem nam la, kaa ér un vea nom na yange ve de akaa a sha ishima ve la kar ve sha ci u wan ve a vese ken jijingi yô. (Ôr Mbaromanu 15:1, 2.) Anmgbian Serge hidi gbidi kwar sha kwagh ne yô, a nenge wener yange ve er lu kwagh u vough. A kaa ér: “Yange se mba hidi se mba yemen hen tiônnongo u eren mkombo ken zwa French la yô, wan wase vese ken jijingi fele fele, nahan i er un batisema. Hegen ngu eren pania u keke la. Shi ngu henen sha gbaa u hiden yemen hen annongo ugen u a eren mkombo ken zwa u a fe u tsembelee ga la je kpaa!”

DE MKAANEM MA AÔNDO MA KÔR U KEN ISHIMA

19, 20. Se tese ser Mkaanem ma Aôndo doo se ishima nena?

19 Sha dooshima u Aôndo yô, a na Bibilo i i lu Mkaanem nam la, ngi ken ijô uderi imôngo, sha er ‘ior cii ve̱ ar sha mfe u fan mimi’ la yô. (1 Tim. 2:4) A fa je ér aluer ior ôr mkaanem nam ken ijô i ve hemba fan la yô, vea hemba kuren mgbe ve u ken jijingi la.

20 Aluer mbamlu asev mba nan nan kpa, gba u se kange ishima u sôron ishima yase ker sha u yan kwaghyan u ken jijingi u taver la. Aluer se mba henen Ruamabera ken zwa u se hembe fan la hanma shighe yô, se za hemen u taver mlu wase u ken jijingi la man u tsombor wase la kpaa cii, nahan se tese sha mimi ser se wa akaaôron a Aôndo ikyo.—Ps. 119:11.

^ [1] (ikyumhiange i sha 5) Ka ati ve kpôô kpôô ga.

^ [2] (ikyumhiange i sha 18) Aluer u soo u fan akaawan a Bibilo a a wase tsombor wou yô, ôr ngeren u a lu a itinekwagh ér, “Raising Children in a Foreign Land—The Challenges and the Rewards” la, ken Iyoukura i ken zwa Buter i Oktoba 15, 2002 la.