Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Oktoba 2016

Taver Jighjigh Wou u Nan sha Kwagh u U Lu a Ishimaverenkeghen sha Mi La

Taver Jighjigh Wou u Nan sha Kwagh u U Lu a Ishimaverenkeghen sha Mi La

“Jighjigh u nan yô, ka u fan kwagh u ishimaverenkeghen yase i lu sha mi la dedoo a akpelan a tan ga.”—HEB. 11:1.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 81, 134

1, 2. (a) Ishimaverenkeghen i Mbakristu mba mimi la, kaha a ishimaverenkeghen i ior mba ken tar u Satan ne nena? (b) Ka mbampin mba hange hange mba nyi se lu timen sha mini?

MBAKRISTU mba mimi mba a ishimaverenkeghen i doon tsung! Sea lu mba i shigh se mkurem shin sea lu “iyôngo igen” kpa, se cii, se mba a ishimaverenkeghen ser, Aôndo una va kure kwagh u yange wa ishima u eren sha hiihii la, shi una tsegha iti na kpaa. (Yoh. 10:16; Mat. 6:9, 10) Ka akaa a hemban lun a inja cii, a se fatyô u veren ashe a mi je la. Shi se mba a ishimaverenkeghen i va zuan a uma u tsôron u Aôndo a tende zwa u nan se la, a lu ken “Usha mba hev” shin a lu ken “tar u he” kpaa. (2 Pet. 3:13) Kpa ishimaverenkeghen yase hegen yô, ka u ior mba Aôndo ve za hemen u lun yôughyôugh ken jijingi.

2 Ior mba ken tar u Satan ne kpa wa mban a ishimaverenkeghen, kpa gema mba a akperan sha ishimaverenkeghen shon. Ikyav i tesen yô, alaghga mbagbidyen do umiliôn imôngo vea lu a ishimaverenkeghen i yan ishor, kpa ve na jighjigh ér kwagh a lu nahan keng ga. Kpa jighjigh u nan u mimi yô, ka “u fan kwagh u ishimaverenkeghen yase i lu sha mi dedoo a akpelan a tan ga.” (Heb. 11:1) Nahan kpa, alaghga u pine wer, me er nan ve ishimaverenkeghen yam la ia hemba tavera? Shi aluer m na jighjigh taveraa ken kwagh u m lu a ishimaverenkeghen sha mi la yô, ka mbamtsera mba nyi me zua a mini?

3. Jighjigh u nan u mimi u Mbakristu la har sha kwagh u mimi u nyi?

 3 Mba maren uumace mba ve yen ne a jighjigh u nan ga; shi or gbe lun a ieren ne tsô ga. Kpa cii man se lu a jighjigh u nan yô, saa se de icighan jijingi u Aôndo la una er tom ken ishima yase. (Gal. 5:22) Bibilo kaa ér Yehova ngu a jighjigh u nan shin gba u una lu a jighjigh u nan ga. Er Yehova a lu uhembanagee shi a hembe kwaghfan cii yô, kwaghmôm una fatyô u yangen un u kuren awashima na ga. Ter wase u sha la, fa dedoo ér una na se averen a un tende zwa a mi la, je yô, a nenge a er ka kwagh u un vande eren kera nahan. Sha nahan yô, a kaa ér uityendezwa mbara “kure.” (Ôr Mpase 21:3-6.) Jighjigh u nan u Mbakristu la har sha kwagh u mimi ne, ér Yehova ka “Aôndo u jighjigh,” ua kur kwagh u a tende zwa u eren la hanma shighe yô.—Dut. 7:9.

HENEN KWAGH KEN IOR MBA SHA AYANGE A TSUAA MBA VE LU A JIGHJIGH U NAN LA

4.Ka ishimaverenkeghen i nyi nomso man kasev mba jighjigh mba sha ayange a tsuaa la lu a mini?

4 Takerada u Mbaheberu ityough 11 ter ati a nomso man kasev kuma 16 mba yange ve lu a jighjigh u nan yô. Ityough kira ter iorov mba 16 mbara kua ior mbagenev kpishi mba lu “sha jighjigh u nan man lu i er ve shiada u dedoo” yô. (Heb. 11:39) Ve cii ve ‘fa dedoo a akpelan a tan’ shio ér Aôndo una va a “vor” u yange tôndo zwa a mi la, sha er ua bee a ihyembeato i Satan la, shi ua kure kwagh u Yehova wa ishima u eren sha hiihii la yô. (Gen. 3:15) Mbajighjigh mbara yange ve kpe cii ve, Yesu Kristu, u lu “vor” shon u i tôndo zwa a mi la, va bugh gbenda u yemen sha ye. (Gal. 3:16) Nahan cii kpa, mbajighjigh mban vea yem sha ga, a va nder ve vea lu ken paradiso shin tar ne, ape zayol môm una kera lu ga la. Nahan doo se kpishi er Yehova a kuren uityendezwa nav yô.—Ps. 37:11; Yes. 26:19; Hos. 13:14.

5, 6.Aberaham vea tsombor na yange ve lu a ishimaverenkeghen i nyi, man yange ve za hemen u taver jighjigh ve u nan nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

5 Mbaheberu 11:13 ôr kwagh u nomso man kasev mbagenev mba sha ayange a tsuaa la, ér: “Ka ken jighjigh u nan man mban cii ve kpe ye, ve lu a ngohol uityendezwa ga, kpa ve nenge a ve ken ica, ve ember ve.” Môm ken ve lu Aberaham. Yange Aberaham fa kwagh u ishimaverenkeghen i sagher iyol, i va lun sha hemen u “vor” shon u i tôndo zwa a mi la je he? Yesu yange na mlumun sha mpin la wang, shighe u lu lamen a mba ve lu hendan a na la. A kaa ér: “Ter wen, Aberaham, saan un iyol kpishi sha ci u una va nenge iyange Yam; a nenge a i je, a ember kpishi kpaa.” (Yoh. 8:56) Sara man Isaka man Yakob kua mbagenev kpishi ve lu a ishimaverenkeghen sha kwagh u Tartor, “u Aôndo A lu Orkaren man Ormaan [u]” la.—Heb. 11:8-11.

6 Aberaham vea tsombor na yange ve za hemen u taver jighjigh ve u nan nena? A shi nan kpa ve henen kwagh hen mbajighjigh mba ve lu tamen a ve la, shin ken akaa a Aôndo tesen ve ken mnya man sha ikyev i mbatyomov la, gayô ve henen kwagh sha u ôron ngeren mbatsev mba ve pase akaa a mimi la. Kwagh u hemban cii yô, yange ve hungur a akaa a ve hen la ga, kpa ve kusu uityendezwa mba Aôndo mbara kua atindi a na, shi ve gbidyen kwar sha mi kpaa. Er nomso man kasev mban na jighjigh tsung ér ishimaverenkeghen ve ia kure sha mi vough yô, ve kegh iyol u yan nyityô ican cii sha er vea za hemen u civir Aôndo sha mimi yô.

7. Ka akaa a nyi Yehova a ne se, a a wase se u lun a jighjigh u nan taveraa, man gba u se er nyi a akaa shono?

7 Yehova na se Bibilo, i i lu Mkaanem nam la jimin cii, sha er i wase se se za hemen u taver jighjigh wase u nan yô. Aluer se soo ser i “saan” se iyol shi hanma kwagh wase cii se “kure un vough” yô, gba u se ôron Mkaanem ma Aôndo nduuruu, sea fatyô je yô, hanma iyange cii. (Ps. 1:1-3; ôr Aerenakaa 17:11.) Gba u se za hemen u gbidyen kwar sha uityendezwa mba Yehova shi kuran atindi a na, er mbacivir un mba sha ayange a tsuaa la nahan. Shi Yehova ne se kwaghyan u ken jijingi kpishi sha ikyev i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la. (Mat. 24:45) Sha nahan yô, aluer se kusu kwagh u se  lu henen ken akaa a ken jijingi a Yehova a ne se la yô, jighjigh wase u nan una lu er u nomso man kasev mba sha ayange a tsuaa, mba ve fa kwagh u ishimaverenkeghen ve i sha kwagh u Tartor “dedoo a akpelan a tan ga” la nahan.

8. Msen u eren una fatyô u taver jighjigh wase u nan nena?

8 Shi msen yange lu kwagh u hange hange u wase nomso man kasev mba jighjigh mba sha ayange a tsuaa la, ve za hemen u taver jighjigh ve u nan yô. Jighjigh ve u nan yange a seer taver, zum u ve kav ér Aôndo ungwa mbamsen vev yô. (Neh. 1:4, 11; Ps. 34:4, 15, 17; Dan. 9:19-21) Se kpa, se fatyô u pasen Yehova akaa a ishima i nyian se sha mi la, sha ci u se fa ser una ungwa se shi una taver se se wa ishima a akaa shon saan saan. Aôndo ka una ungwa mbamsen asev yô, jighjigh wase u nan a seer taver. (Ôr 1 Yohane 5:14, 15.) Er jighjigh u nan a lu vegher u ityamegh ki jijingi yô, gba u se za hemen u ‘sônon’ Aôndo ser a na se jijingi na la, er Yesu yange taver se ishima ér se eren nahan.—Luka 11:9, 13.

9. Dugh u eren msen sha ci wase la kera yô, ka unô kpa i gbe u se eren msen sha ci ve?

9 Nahan kpa, gba u se saa sha u sônon Aôndo sha ci u iwasen yase tseegh ga. Yehova gba ‘akaa a kpilighyol ngee gande u ôron,’ a se fatyô u wuese un shi sughun un sha mi hanma iyange yô! (Ps. 40:5) Shi gba u mbamsen asev vea tese ér se mba ‘umbur mbakwarev, er se kpa se mba mbakwarev a ve imôngo nahan.’ Heela tseegh ga, gba u se eren msen sha ci u anmgbianev asev mba sha tar cii, hemban je yô, ‘mbahemenev asev.’ Ka sea nenge er Yehova a lu ungwan mbamsen asev mba se cii se eren la yô, kwagh ne a taver se ishima kpen kpen!—Heb. 13:3, 7.

VE VENDA U NYIMAN JIGHJIGH VE

10. Ka unô ior yange ve venda u nyiman jighjigh ve u nan, man lu nyi i na ve tahav mbu eren nahana?

10 Shi ken takerada u Mbaheberu ityough 11 la, apostoli Paulu pase atsan a mbacivir Aôndo kpishi, mba a ter ati ve ga la, ve wa ishima a mi yô. Ikyav i tesen yô, apostoli la ter kwagh u kasev mba jighjigh mba ônov vev mba nomso saa ku, kpa i va nder ve shin ku la. Been yô, shi a ter ior mbagenev mba ve ‘kera lumun u waren ga, sha er vea zua a mnder u hemban doon’ cii la yô. (Heb. 11:35) Er se fetyô u fan ior mba Paulu lu ôron kwagh ve jighilii ga nahan kpa, ior mbagenev er Naboti man Sekaria nahan, yange i ta ve awen zan zan ve kar kpen sha ci u ve lu ungwan imo i Aôndo shi eren ishima na yum. (1 Utor 21:3, 15; 2 Kron. 24:20, 21) Daniel vea akar a na yange ve lu a ian i hemban Aôndo ato, nahan “waren” je ka u henen a hen ga. Kpa jighjigh u ve na ér Aôndo ngu a tahav mbu yiman ve la wase ve ve “cir ubegha ijô” shi ve ‘pir usu man agee a u’ kpaa.—Heb. 11:33, 34; Dan. 3:16-18, 20, 28; 6:13, 16, 21-23.

11. Ka atsan a nyi uprofeti mbagenev yange ve wa ishima a mi sha ci u jighjigh ve u nana?

11 Uprofeti er Mikaia man Yeremia nahan, yange i “kar ve sha aheen man . . . gaadi,” sha ci u jighjigh ve u nan. Mbagenev er Eliya nahan, ve “zenden ken taaikyôngo man sha iwo man ken ubar kua ken avur.” Ve cii yange ve wa ishima sha ci u ve ‘fa kwagh u ishimaverenkeghen ve lu sha mi la dedoo a akpelan a tan ga.’—Heb. 11:1, 36-38; 1 Utor 18:13; 22:24-27; Yer. 20:1, 2; 28:10, 11; 32:2.

12. Ka an yange nan ver ikyav i hemban cii i wan ishima a atsana, man lu nyi i wase nana?

12 Paulu yange ôron kwagh u nomso man kasev mba jighjigh kposo kposo been yô, a ôr kwagh u Ter wase Yesu Kristu, u a ver se ikyav i hemban doon cii la kpaa. Mbaheberu 12:2 kaa ér: “A taver ishima a [kon u mtsaha, NW], A kera wa kunya ikyo ga sha ci u iember i i ver Un sha ishi la, A za tema sha uwegh ku yanegh ku ikyônough ki Aôndo ki torough” kira. Sha kpôô yô, gba u se ‘ver ishima’ zulee sha Yesu, u yange ya atsan a hemban vihin cii, nahan a ver se ikyav i jighjigh u nan la. (Ôr Mbaheberu 12:3.) Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli, mba i wua ve sha ci u jighjigh ve u nan la, er orhenen Antipa nahan, yange ve venda u nyiman jighjigh ve, er Yesu nahan. (Mpa. 2:13) Er ve er nahan yô, lu u vea va zua a injar, shighe u a nder ve, vea yem sha la. Mnder ve ne una hemba gban kwagh  a “mnder u hemban doon,” u nomso mba jighjigh mba sha ayange a tsuaa, mba ve lu cii man ve la, ve ver ashe a mi la. (Heb. 11:35) Yesu yange tem tor ken inyom i 1914, anshighe kar yô, mba i shighe ve mkurem, mba ve lu keghen shin iwar ne la cii, i nder ve a iyol i ken jijingi la, maa ve yem, ve za kohol Yesu sha, sha er vea hemen uumace yô.—Mpa. 20:4.

IOR MBA VE VER IKYAV I JIGHJIGH U NAN SHA AYANGE A ASE NE LA

13, 14. Ka atsan a nyi Anmgbian Rudolf Graichen yange tagher a mini, man lu nyi i wase un ve wa ishima?

13 Ior mba civir Aôndo nyian umiliôn imôngo mba dondon ikyav i Yesu la, sha u zan hemen u gbidyen kwar sha ishimaverenkeghen ve la, shi lumun ér atsan a na jighjigh ve u nan la a ndôhôr ga. Nenge ase ikyav i Anmgbian Rudolf Graichen, u yange i mar un ken tar u Jamani ken inyom i 1925 la. A kaa ér, shighe u un lu iyev la, mbamaren nav var ufoto mba sha akaa a ken Bibilo kposo kposo sha kpekpe hen ya ve. A nger ér: “Foto ugen la, tese gbaseela vea waniyôngo man wanivo vea anyam, kua gumbua vea gumbegha, ve cii ve tema imôngo ken bem, wanye u kpeghee hemen ve. . . . Ufoto mbara kôrom ken ishima saa her.” (Yes. 11:6-9) Kwagh ne wase Rudolf lu henen sha kwagh u paradiso u shin tar ne la kpoghuloo, shi taver jighjigh na u lu a mi sha kwagh u paradiso shon la. Sha nahan yô, a za hemen u  civir Yehova sha mimi, shin er dasenda mba gomoti u Mbanazi la, tôv un a ican tsung anyom imôngo nahan kpaa.

14 Atsan agen a vihin tsung a Rudolf tagher a mi yô, lu ku u ngô na, u yange kpe angev mbu iyolhian hen afo a mbakwarev agen a ken tar u Jamani, ape i wuhen kasev her la, man shighe u jighjigh u nan u ter na ndôhôr je yô, wa uwegh shin takerada ér un kera ngu Orshiada u Yehova ga la. Mba va dughun Rudolf ken purusu kera yô, a er tom u ortamen u sôron atôônanongo, shi va za Makeranta u Gileadi la kpaa. Been Makeranta u Gileadi yô, i tindi un ken tar u Chile ér shi a za er tom u ortamen u sôron atôônanongo la. Kpa mbamtaver mba Rudolf lu her di tsô. Yange vôso kwase mishen ugen, u i yilan un ér Patsy la. Kpa inyom i môm i kar yô, wan u kwase u ve mar la saa ku. Shighe kar yô, kwase na, u lu anyom 43 tseegh la kpa, saa ku. Rudolf yange wa ishima a atsan ne cii, shi er bee iyol shi lu uange nahan kpa, lu eren pania u keke kua tom u ortamen la, shighe u i nger kwagh u uma na ken Iyoukura i ken zwa Buter i Agusutu 1, 1997, peeji 20-25 la. [1]

15. Pase kwagh u anmgbianev mba nomso man mba kasev mbagenev mba ve lu civir Yehova saan saan, shin er i lu tôvon ve ican nahan kpaa la.

15 Mbashiada mba Yehova za hemen u ember sha ci u ishimaverenkeghen i ve lu a mi la, shin er i lu tôvon ve a ican her kpoghuloo nahan kpaa. Ikyav i tesen yô, i wuhe anmgbianev asev mba nomso man mba kasev kpishi ken tar u Eritrea man Singapore kua South Korea, man ve kpishi i wuhe ve sha ci u ve venda u nôngon ityav, er Yesu yange kaa nahan. (Mat. 26:52) Anmgbianev mban uderi imôngo ka mbakwarev. Anmgbianev er Isaac man Negede kua Paulos nahan, i wuhe ve hen afo a mbakwarev ken tar u Eritrea hemba anyom 20 hegen! Er anmgbianev mban ve lu sha ian i eren kwase ga shi nengen sha mbamaren vev mba ve bee iyol la ga nahan kpa, ve za hemen u civir Yehova sha mimi, er i lu tôvon ve a ican kpoghuloo nahan kpaa. Ka sea nenge a foto ve sha ijiir yase i sha Intanet i jw.org la, vea lu sha ishi saan saan nahan, i tese je ér jighjigh ve u nan ngu her taveraa. Mbakuran purusu je kpa, ve hingir u nan ve icivir.

Ikyav i jighjigh u nan i anmgbianev mba ken tiônnongo wou la, ngi wasen we kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 15, 16 la)

16. Aluer u ngu a jighjigh u nan taveraa yô, kwagh ne una kura u nena?

16 Ior mba Yehova mba hemban iyenge nyian mba tôvon ve a ican kpoghuloo ga. Kpa gema ka akaa agen a lu karen jighjigh ve u nan ye. Ve kpishi ve wa ishima a ibanave shin ve ya ican shighe u uitya gayô shighe u uaahe ve er ve yô. Mbagenev venda u keren ér vea due iti shin vea tema ken tar ne i kpe ve iyol, er Mose man uter asev mba tamen mbagenev nahan. Ka ve nôngo kpoghuloo ér vea palegh imeen i lun yôughyôugh shi eren akaa a doon ve tseegh ken uma la. Ka nyi ka i wase ve u eren kwagh nee? Kwagh u ka a wase ve yô, ka er Yehova a doo ve ishima shi ve ne jighjigh taveraa a ityendezwa i a er ér, una va bee a hanma ifer, shi una na mba ve civir un sha mimi la uma u tsôron ken tar u he u perapera la.—Ôr Pasalmi 37:5, 7, 9, 29.

17. Ka nyi u kange ishima u erene, man se lu henen nyi ken ngeren u dondon nee?

17 Ngeren ne wase se se nenge er u gbidyen kwar sha uityendezwa mba Aôndo shi eren msen nduuruu la, una na se za hemen u lun a jighjigh u nan taveraa yô. Se luun a jighjigh u nan taveraa yô, kwagh ne una wase se u wan ishima a atsan a karen jighjigh wase u nan la. Nahan se ver ishima yase cii sha ishimaverenkeghen i Mbakristu, i se ‘fe kwagh u i dedoo a akpelan a tan ga’ la. Ngeren u dondon ne una seer pasen kwagh u Bibilo i er sha kwagh u jighjigh u nan la.

^ [1] (ikyumhiange i sha 14) Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, “Despite Trials, My Hope Has Remained Bright” (Er M Tagher a Atsan Nahan Kpa, Ishimaverenkeghen Yam I Tenger Ga) la, ken Awake! u Aipor 22, 2002 la. Ngeren la pase kwagh u uma u Andrej Hanák, u a dugh ken tar u Slovakia la.