Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

De Deen Wer Kwaghmôm A Bunde U Injar la Ga

De Deen Wer Kwaghmôm A Bunde U Injar la Ga

“Ma or nana de̱ bundu ne injar ga.”​—⁠KOL. 2:⁠18.

ATSAM: 122, 139

1, 2. (a) Ka injar i nyi mbacivir Yehova cii ve lu veren ashe a mini? (b) Ka nyi ia wase se ve se za hemen u veren ashe sha injar laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

NYIAN ne, Mbakristu mba i tsegh ve sha icighan jijingi la mba a ishimaverenkeghen i doon tsung i va zuan a “iyua i myila u a sen sha, u Aôndo” la, er apostoli Paulu nahan. (Fil. 3:14) Mba a ishimaverenkeghen i va hemen vea Yesu Kristu ken Tartor na u sha la, shi eren tom vea na imôngo sha u wasen uumace ve ar sha mlu u vough la. (Mpa. 20:⁠6) Nenge imba ishimaverenkeghen i doon tsung i Aôndo a ne ve ne sha wono! Mba ve lu iyôngo igen la di, mba a ishimaverenkeghen igen kposo. Ishimaverenkeghen ve yô, ka u va zuan a injar i uma u tsôron shin tar ne, man ishimaverenkeghen ne ka i na ve msaanyol kpen kpen!​—⁠2 Pet. 3:⁠13.

2 Paulu yange wase Mbakristu mba i shighe ve mkurem a na imôngo la ér ve za hemen u civir Aôndo sha mimi shi ve zua a injar la, sha u taver ve ishima ér: “Ver nen ishima sha akaa a Sha, i̱ de lu akaa a shin tar ga.” (Kol. 3:⁠2) Yange gba u vea za hemen u umbur ishimaverenkeghen ve i doon tsung i va ngohol dyako u i ver sha ci ve sha  la. (Kol. 1:​4, 5) Sha kpôô yô, aluer se mbacivir Yehova cii se mba henen sha averen a a ver sha ci wase la yô, kwagh ne una wase se se za hemen u veren ashe sha iyua la, aluer se mba a ishimaverenkeghen i yemen sha shin lun shin tar ne kpaa.​—⁠1 Kor. 9:⁠24.

3. Ka akaabo a nyi Paulu yange ta mba ve lu Mbakristu vea na imôngo la icin sha mini?

3 Paulu shi yange pase mba ve lu Mbakristu vea na imôngo la akaabo a a fatyô u bunden ve injar la yô. Ikyav i tesen yô, yange nger tiônnongo u ken Kolose la washika sha kwagh u Mbakristu mba aiev, mba ve na Kristu jighjigh ga, kpa ve lu nôngon ér Aôndo a lumun ve sha ci u mba kuran Tindi u Mose yum la. (Kol. 2:​16-18) Paulu shi yange time sha akaabo agen a nyian kpa a lu zan hemen her, shi aa fatyô u bunden se injar la yô. Ikyav i tesen yô, a pase er se fatyô u palegh akaa a a fatyô u nan se hingir u eren idya la shi sôron ayôôso a a lu hen atô wase vea mba se civir Aôndo vea ve imôngo la, shi nôngon a mbamzeyol mba hen tsombor. Kwagh u a we se sha akaa ne la, ngu se a inja kpishi nyian. Sha nahan yô, de se time nen sha akaa agen a Paulu a te se icin sha mi sha dooshima, a a lu ken washika na u yange nger hen Mbakolose la.

WUA ASAREN A A NA U U HINGIR U ZA EREN IDYA LA

4. Asaren a ka na or hingir u za eren idya la, aa fatyô u bunden se injar la sha ci u nyi?

4 Paulu yange umbur anmgbianev nav kwagh u ishimaverenkeghen ve i doon tsung la, been kera yô, a nger wener: “Nahan yô, wua nen alegh a en a shin tar la kera, ka idya man hôngor man ityoronshima man isharen i bo man hua u eren, ka akombo a civir je la.” (Kol. 3:⁠5) Asaren a ka a na or hingir u za eren idya la aa fatyô u taver ken a vese kpishi shi aa fatyô u yangen se u zuan a akaainjaa a ken jijingi la. Yange anmgbian ugen u asaren ne ya tor ken a na la, va hidi ken tiônnongo yô, a kaa ér: “Asaren ne yange urugh mo taveraa zan zan m kuwa m kar ihyongo.”

5. Shighe u se nyer ken mbamlu mba vea fatyô u nan se hingir u za eren idya yô, se fatyô u kuran ayol a ase nena?

5 Shighe u se tagher a mbamlu mba vea fatyô u meen se se hingir u peren atindi a Yehova a we se ér se lu a aeren a wang la yô, ka hange hange u se hemba wan ikyo cii. Ikyav i tesen yô, shighe u iorov uhar ve hii u sôôr ayol a ve yô, doo u vea ver akighir wang sha gbaa u benden ave iyol shin susen zwa shin lun hen ma ijiir ve tseegh la. (Anz. 22:⁠3) Shi shighe u Orkristu nan undu ya u nan, nan yem kpenga mape shin nan lu eren tom ijiir i môm vea nomsoor shin kwase u nan vese nan ga la kpa, alaghga nana fatyô u nyôron ken mbamlu mba vea na nana hingir u za eren idya yô. (Anz. 2:​10-12, 16) Aluer u nyôr ken ma mlu la yô, pase iyol you wer u ngu Orshiada u Yehova shi er kwagh sha gbenda u a na u icivir yô, shi umbur akaabo a vihin tsung a a fatyô u duen ken ieren i hian a nomsoor shin kwase la. Shi shighe u se ure shi se lu se tseegh la kpa, kwagh u dang una fatyô u eren se. Sha ashighe la nahan, alaghga a sar se u or ma nan er a vese sha gbenda u tesen ér se gba kwagh yô. Shi alaghga a sar se tsung u or ma nan tese se dooshima je yô, hanma or u nan va dugh cii, se lumun nan fese je. Aluer u za tagher a imbakwagh ne yô, ker iwasen hen Yehova man ior nav sha er u de injar la ia kar u ga yô.​—⁠Ôr Pasalmi 34:18; Anzaakaa 13:⁠20.

6. Ka nyi i gbe u se umbur sha kwagh u tsuan igbenda i zuan a msaanyol laa?

6 Shi aluer se soo ser se wua asaren a idyaa yô, gba u se palegh hanma msaanyol u una na se hingir u za eren idya la cii. Akaa a i eren ken tar ne sha u nan ior msaanyol nyian la kpishi, zua sha aeren a ior i Sodom man Gomora mba sha ayange a tsuaa la. (Yuda 7) Ior mba nengen sha kwagh u nan msaanyol la, mba samber a mbamnenge vev sha kwagh u yaven a or la sha u tesen ér idya ka kwaghbo ga, shi aluer or er idya kpa, akaabo a vihin tsung aa tser nan ga. Doo u se haa iyol inya, maa se gbaa lumun hanma msaanyol u i za ve a mi cii  tsô ga. Gba u se tsua igbenda i zuan a msaanyol i ia yange se u veren ashe a ase sha injar la ga yô.​—⁠Anz. 4:⁠23.

“HAA NEN” DOOSHIMA MAN ERDOO “IYOL”

7. Ka mbamzeyol mba nyi nahan se fatyô u tagher a mi ken tiônnongo?

7 Se cii doo se kpishi er se lu ken tiônnongo u Kristu yô. Mkaanem ma Aôndo ma ka se hen ken mbamkombo asev, kua dooshima man erdoo u ka se tesen ayol a ase la, ngu a wase se se za hemen u hemban veren ishima sha injar la. Nahan cii kpa, ashighe agen anyiman a a fatyô u van a mbamzeyol hen atô u anmgbianev mba ken tiônnongo. Aluer se sôr mbamzeyol mba shon ga yô, vea fatyô u van a ishimavihin fese je.​—⁠Ôr 1 Peteru 3:​8, 9.

8, 9. (a) Ka aeren a nyi se lu a mi ve aa wase se se zua a injar laa? (b) Aluer ma Orkristu u se civir Aôndo vea nan imôngo la nan vihi se ishima ker yô, ka nyi ia wase se ve bem una za hemen u lun hen atô wase?

8 Se er nan ve ishimavihin ia fatyô u yangen se u zuan a injar la ga? Paulu yange taver Mbakolose ishima ér: “Haa nen mhôônom ma kôron tsung iyol, man shi ieren i dedoo man iyol i gengese ga, man ishima i legh legh man ishima i wan er uicuwan mba Aôndo mba ve lu uicighanmbaiorov mba doon ishima nahan. Waan nen ishima a ayol a en, deen nen ayol a en kwaghbo aluer kwagh á nzughul orgen a orgen yô, er Ter A de ne akaabo nahan, ne kpaa kape eren nen la. Kwagh u a hembe cii yô, haa nen dooshima iyol, ka kwagh u maghen mlu u vough je la.”​—⁠Kol. 3:​12-14.

9 Dooshima man erdoo vea fatyô u wasen se u den ayol a ase kwaghbo. Ikyav i tesen yô, aluer ma Orkristu u se civir Aôndo vea nan imôngo nan ôr shin nan er kwagh u a vihi se ishima ker yô, se fatyô u umbur ashighe a se kpa yange se ôr shin se er kwagh u vihi orgen ishima ker yô. Yange doo se kpishi er anmgbian wase u nomso shin u kwase la de se a kwaghbo la ga he? (Ôr Orpasenkwagh 7:​21, 22.) Kwagh u hemban cii yô, se mba a iwuese kpishi er Kristu a tese se erdoo, sha u kohol mbacivir Aôndo sha mimi, ve lu eren Yehova tom ken mzough yô. (Kol. 3:15) Se cii ka Aôndo môm a doo se ishima ye, shi se mba pasen loho môm shi mbamtaver kpishi mba se tagher a mi la, mba kwaghmôm. Aluer se mba tesen ayol a ase erdoo shi tesen dooshima sha u den ayol a ase kwaghbo yô, se na mzough u Mbakristu la una seer lun hen atô wase shi se za hemen u veren ashe sha injar i uma la kpaa.

10, 11. (a) Iyuhe ka kwaghbo sha ci u nyi? (b) Se er nan ve iyuhe ia yange se u zuan a injar la ga?

10 Ior mba i er kwagh ve ken Bibilo ér yange ve er iyuhe la umbur se er iyuhe ia fatyô u bunden se injar la yô. Ikyav i tesen yô, Kain yange gba anngô na Abel iyuhe, maa wua un je. Koraki man Datan kua Abiram yange ve gba Mose iyuhe, nahan ve hendan a na. Shi Tor Saulu yange gba Davidi iyuhe sha ci u Davidi lu zan ikyura yum, shi nôngo ér una wua un kighir sha mi. Sha nahan yô, kera kpiligh se iyol sha kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma er ne ga, ér: “Her ape iwuhe i lu kua u wan kwagh wou ikyo tseegh yô, anzughul ban ga, kua shi hanma ieren i dang kpaa.”​—⁠Yak. 3:⁠16.

11 Aluer se mba a dooshima shi se mba tesen erdoo sha mimi yô, kwagh la una na se de kwagh u gban mbagenev iyuhe fese la. Mkaanem ma Aôndo kaa ér: “Dooshima we ishima, lu sar sar, gbe iyuhe ga.” (1 Kor. 13:⁠4) Aluer se soo ser iyuhe i de we amise ken asema a ase ga yô, gba kpee u se nôngo se nengen akaa er Aôndo a nengen a la; se nengen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev cii ser mba iyol i môm ken Kristu. Kwagh ne una wase se u zungwen ve mhôônom, er Mkaanem ma Aôndo ma we se kwagh nahan, ér: “Aluer a civir ilyeghegh i môm yô, a cii, aa ember imôngo.” (1 Kor. 12:​16-18, 26) Sha nahan yô, shighe u mbagenev ve zough a kwagh u dedoo yô, se ember a ve, se gba ve iyuhe ga. Nenge ase kwagh u Yonatan, wan u Tor Saulu ne. Shighe u i tsua Davidi, hingir oryandyako u ikyônough ki torough la, Yonatan gba un iyuhe ga, kpa taver a taver Davidi ishima. (1 Sam. 23:​16-18) Se  fatyô u tesen dooshima man erdoo er Yonatan nahan kpa?

ZUA A INJAR LA VEA TSOMBOR WOU IMÔNGO

12. Ka kwaghwan u Ruamabera u nyi aluer se mba dondon un ve una wase se a icombor yase u zuan a injar laa?

12 Aluer mba hen tsombor mba dondon akaawan a Bibilo yô, kwagh ne una fatyô u van ve a bem man msaanyol, shi una wase ve vea zua a injar la. Ka kwaghwan u ken Ruamabera u nyi Paulu yange wa icombor i ken Kolose i i lu Mbakristu laa? A kaa ér: “Ne kasev, ungwan nen imo i noov enev er i doo ken Ter yô. Ne noov kpaa, kasev enev ve̱ doo ne asema, de yuwen nen ve ga. Ne ônov kpaa ungwan nen imo i mbamaren enev ken akaa cii, gadia ka kwagh u doon Ter je ne. Ne uter, de kumbur nen a ônov enev ga sha er asema a̱ de yen ve ga yô.” (Kol. 3:​18-21) U lumun wer, aluer noov man kasev kua mbayev mba dondon kwaghwan u Aôndo yange mgbegha Paulu nger ne yô, a wase ve kpishi je ka u henen a hen ga.

13. Kwasekristu nana fatyô u urugh nom u nan u a fe mimi ga la van a mi ken mimi nena?

13 Aluer u ngu kwaseya, man u nenge wer nomou u a fe mimi ga la, ngu eren a we sha inja ga di ye? Aluer u yem zôhôn a na sha ieren na la nahan, kwagh u injaa una due ker kpa? Wea kighir un, una hingir u eren ishima you kpa, ieren ne ia wase un u fan mimi je he? A taver tsô. Kpa aluer u ngu tesen icivir sha hemen u nomou  yô, u na bem una lu hen tsombor wou shi Yehova una zua a icivir, shi alaghga je yô, u urugh nomou u va a mi ken mcivir u mimi, nahan ne cii ne fatyô u zuan a injar la.​—⁠Ôr 1 Peteru 3:​1, 2.

14. Aluer kwaseya u a fe mimi ga la ngu nan nom na icivir ga yô, gba u nom u nan la una er nena?

14 Aluer u ngu nom, man u nenge wer kwase wou u a fe mimi ga la, ngu nan we icivir ga di ye? Aluer u ngu nanden a nan sha u tesen nan er u lu ityough ki nan nahan, ieren ne ia mgbegha nan, u seer nan we icivirii? Mayange ga cii! Aôndo soo ér we u hemen sha dooshima, er Yesu nahan. (Ef. 5:23) Yesu ngu hemen tiônnongo na a ishimawan man sha dooshima. (Luka 9:​46-48) Aluer nom ngu dondon ikyav i Yesu la yô, una fatyô u urugh kwase na van a mi ken mcivir u mimi.

15. Nom u nan lu Orkristu la ka nan tese kwase u nan dooshima nena?

15 I kaa a noov ér: “Ne noov kpaa, kasev enev ve̱ doo ne asema, de yuwen nen ve ga.” (Kol. 3:19) Nom u lun a dooshima ka nan naan kwase u nan icivir sha u keghen ato a mbamnenge mba nan shi nan tese ér kwaghôron u kwase u nan la gba kwagh. (1 Pet. 3:⁠7) Er i lu u nom nana er hanma kwagh u kwase a soo la ga nahan kpa, ashighe kpishi nom ka nana pine kwase u nan mnenge u nan sha kwagh yô, nom la a hemba tsuan kwagh u vough. (Anz. 15:22) Nom u lun a dooshima ka nan er kwagh u nana kuma kwase u nan icivir yô, nan kighir kwase u nan ér a na nan icivir ga. Nom u kwase u nan man mbayev mba nan ve doo nan ishima yô, ka i hemba saan tsombor u nan iyol u civir Yehova shi zuan a injar la.

Se er nan ve mbamzeyol mba hen tsombor vea bunde se injar la ga? (Nenge ikyumhiange i sha 13-15 la)

AGUMAIOR, DE DEEN NEN NER KWAGHMÔM A BUNDE NE INJAR LA GA!

16, 17. Aluer u ngu gumor shin gumkwase yô, u er nan ve ishima ia vihi u a mbamaren ou a za kar ikyaa inya ga?

16 Aluer u ngu gumor shin gumkwase, man u nenge wer mbamaren ou mba ve lu Mbakristu la, kav u ga shi mba yangen we u eren akaa agen di ye? Alaghga ishima ia nyian we sha kwagh ne je yô, u nenge wer u civir Yehova la, ka gbenda u hemban doon cii ken uma ga. Kpa aluer u de ishimanyian na u u de u civir Yehova yô, ica a gba ga tsô u kav er or môm kpa nan hembe wan we ikyo sha mimi a mbamaren ou mba ve cie Aôndo la man tiônnongo wou ga yô.

17 Aluer mbamaren ou kôôm we ga nahan, u nenge wer ve wa u ikyo sha mimi je kpa? (Heb. 12:⁠8) Alaghga gbenda u mbamaren ou ve lu tsahan we la doo u ga. Aluer kwagh ngu nahan yô, nôngo kav ityôkyaa i alaghga i ne ve, ve lu eren kwagh nahan yô; ishima i de nyian we sha gbenda u ve lu tsahan we la ga. Sha nahan yô, wa ishima shi nôngo sha afatyô wou cii palegh u vihin ishima za karen ikyaa inya shighe u i we u kwagh la. Mkaanem ma Aôndo kaa ér: “Or u nan lam yum ga yô, ka nan lu a mfe, man shi or u nan lu a ishima i dem dem kpaa ka or u kaven kwagh je.” (Anz. 17:27) Awashima wou a lu u vesen hingir or u vian ken jijingi, u ka nan lumun kwaghwan kpase, nahan nan zua a iwasen ker, shi ishima i ze nan iyol kpishi sha gbenda u i we nan kwagh ga la. (Anz. 1:⁠8) Aluer u ngu a mbamaren mba Yehova a doo ve ishima sha mimi yô, kwagh la ka iveren. Mimi je, vea soo ér vea wase u u zua a injar i uma la.

18. U kange ishima wer u za hemen u veren ashe a ou sha injar la sha ci u nyi?

18 Doo u se gbidyen kwar sha injar i doon tsung i i lu se sha ishi la, a lu injar i za zuan a uma u kpen ga sha, shin i zuan a uma u tsôron ken paradiso shin tar kpaa. Ishimaverenkeghen ne ka i bunden mayange ga, sha ci u ka un u a gbe se la iyol na je a er ityendezwa la ye. Aôndo ôr kwagh u paradiso u una va lu shin tar ne la, kaa ér: “Tar ua mgbough a mfe u TER.” (Yes. 11:⁠9) Hanma or u nana lu uma shin tar hen shighe la cii a lu or u Aôndo a tese nan yô. Mimi yô, kwagh ne ka injar i i doo u se nôngo tsung se zua a mi yô. Sha nahan yô, za hemen u veren ishima sha kwagh u Yehova a tende zwa u eren ne, shi de deen wer kwaghmôm a bunde u injar la ga!