Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Ve Due sha Ikyev i Kwaghaôndo u Aiegh Kera

Ve Due sha Ikyev i Kwaghaôndo u Aiegh Kera

“Nongoior Wam, due nen ken a na kera.”—MPA. 18:4.

ATSAM: 72, 82

1. Lu nyi nahan i na ve ior mba Aôndo lu a ishimaverenkeghen ér vea va due sha ikyev i Zegebabilon kera, man ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

KEN ngeren u a kar la, se hen se fa er Mbakristu mba jighjigh mbara va hingir u lun ken uikyangen sha ikyev i Babilon yô. Kwagh er doo yô, lu u vea tsôr ken mlu ne ga. Se fa kwagh ne sha ci u Aôndo kaa a ior nav ér, ve “due” ken tartor u kwaghaôndo u aiegh u sha tar cii la kera. (Ôr Mpase 18:4.) Girim se iyol u fan shighe u yange i sagh ior mba Aôndo sha ikyev i Babilon kera wang yô! Kpa kwagh u hiihii yô, gba kpee u se vande nan mbamlumun sha mbampin mba ve dondo ne: Cii man inyom i 1914 la, lu nyi Mbahenen Bibilo er a Zegebabilon? Anmgbianev asev yange ve er tom u pasen kwagh kpoghuloo shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii mbi sha Môm la nena? Yange ior mba Aôndo lu uikyangen sha ikyev i Babilon sha shighe u uitya la, sha ci u gba u a kôôm vee?

“MGBE U BABILON”

2. Mbahenen Bibilo mba sha ayange a tsuaa la, yange mba kaven ér kwaghaôndo u aiegh la ngu tesen mimi ga yô, ve er nena?

2 Ken atô u anyom a a kar cii man i nôngo Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Môm la, Anmgbian Charles Taze Russell man akar a na, kav  ér iniongo i kwaghaôndo i mba Mbakristu Mbaaiev la cii, lu tesen mimi u ken Bibilo la ga. Nahan kwagh la na yô, ve kure ikyaa ér, mayange vea er kwagh ken mzough vea kwaghaôndo u aiegh ga. Yange mba ker ken uwer u Novemba 1879 la, ica gbe ga yô, Iyoukura i Shion la pase mtil u ior mba Aôndo wang, er i tese ken Ruamabera nahan ér: “Hanma adua u a kaan ér un ngu iniunkwase i Kristu, kpa jighilii yô, a gem a lu ken mzough vea tar (ka inyam la je la) shi tar u lu suen un yô, gba u se venda adua shon, er ruamabera a tese nahan ér ngu idyakwase,” ka Zegebabilon je la.—Ôr Mpase 17:1, 2.

3. Mbahenen Bibilo yange ve er nyi u tesen ér ve kera ta ikyaa a kwaghaôndo u aiegh ga? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

3 Nomso man kasev mba cian Aôndo yange ve fa kwagh u gba u vea er yô. Yange ve fa je ér, aluer ve za hemen u suen iniongo i kwaghaôndo u aiegh yô, Aôndo una ver ve ga. Shighe kar yô, Mbahenen Bibilo kpishi nger uwashika mba tesen ér ve due ken mbaadua vev kera. Sha ajiir agen je yô, ve ôr ve ken igbar ken mbamkombo mba mbaaduav. Sha ajiir a a na ve ian ga yô, ve nger ukôpi mba uwashika vev mbara ve na hanma or ken adua. Yange ve soo ér kwaghmôm a de kera zough ve a kwaghaôndo u aiegh ga! Ken anyom a karen ken ijime la, imbakwagh u ve er ne ma na ve ku. Kpa ken inyom i 1870 la, ugomoti kpishi kera lu suen mbaaduav ga. Nahan hen shighe ne, ior kera lu cian u lamen sha akaa a ken Bibilo shin vendan ityesen i ma adua mba ve lu la ken igbar ga.

4. Shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Môm la, kwagh u ior mba Aôndo man Zegebabilon lu nena?

4 Mbahenen Bibilo yange ve kav ér, aluer ve ôr mba hen tsombor ve man azende a ve kua mba ken adua ve mtil ve sha kwagh u kwaghaôndo u aiegh tseegh yô, a kuma ga. Gba u tar cii ua fa er Zegebabilon a lu idyakwase yô! Sha nahan yô, hii ken uwer u Disemba 1917 la zan zan ken mhii u inyom i 1918 la, Mbahenen Bibilo udubu kpuaa na ior trak u lu a itinekwagh ér, “The Fall of Babylon” (“Babilon Gba”) la, ukôpi 10,000,000, man kwagh ne yange bende a atesen a Mbakristu Mbaaiev kpen kpen je. Er u fe nahan, kwagh ne vihi mbahemenev mba aduaav kpishi, kpa kwagh la yange Mbahenen Bibilo u zan hemen u eren tom u hange hange u ve lu eren la ga. Yange ve kange ishima u “ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.” (Aer. 5:29) Nahan se kure ikyaa ser nyi? Se kure ikyaa ser, ior mba Aôndo yange ve lu hingir a hingir ikpan i Zegebabilon sha shighe u i lu nôngon ityav la ga, kpa Mbakristu mban lu duen sha ikyev i atesen a kwaghaôndo u aiegh kera shi wasen mbagenev kpaa ér ve er nahan.

I ER TOM KPOGHULOO SHA SHIGHE U I LU NÔNGON ITYAV MBI TAR CII MBI SHA MÔM LA

5. Ka shiada u nyi a tese ér ior mba Aôndo yange ve lu eren tom sha gbashima shighe u Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Môm laa?

5 Ken anyom a karen ken ijime la, se na jighjigh ser ishima yange i vihi Yehova a ior nav, sha ci u ve er tom sha gbashima, shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Môm la ga yum. Nahan yange se kure ikyaa ser, Yehova de ér Zegebabilon a yem a ve uikyangen sha anshighe kpuaa. Nahan kpa, shighe kar yô, anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mbajighjigh mba ve lu civir Aôndo ken inyom i 1914-1918 la, ve pase wang ér ior mba Ter cii yange ve er hanma kwagh u ve fatyô la cii sha u zan hemen a tom u pasen kwagh la. Se mba a ikyav i i tese wang ér shiada ve la ka u mimi yô. Er se va seer fan kwagh u yange er Mbahenen Bibilo hen shighe u i lu nôngon ityav la yô, kwagh la wase se se hemba fan akaa agen a i nger ken Bibilo la wang.

6, 7. (a) Ka mbamtaver mba nyi yange gba u Mbahenen Bibilo vea hemba sha shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Môm laa? (b) Pase akav a a tese ér Mbahenen Bibilo yange ve lu a ishimatseen yô.

 6 Jighilii yô, Mbahenen Bibilo mba yange ve lu sha shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Môm ken inyom i 1914 zan zan 1918 la, pase kwagh sha gbashima, sha shighe la. Yange lu ve zange u eren nahan ga, sha ci u atôakyaa kpishi. De se nenge sha atôakyaa ne ahar. Kwagh u hiihii yô, tom u vesen u i eren sha ayange la yô, lu u nan ior ityakerada yase i pasen Bibilo la. Sha nahan yô, zum u gomoti wa atabam ken inyom i 1918 ér se de kera eren tom a takerada wase u i yilan ér, The Finished Mystery (I Pase Kwagh u Myer la Vindi Vindi) la ga yô, kwagh ne na anmgbianev asev mbagenev kera faantyô u pasen kwagh ga. Yange ve lu a hen u pasen kwagh a Bibilo tseegh ga, nahan ve ver ishima ér i lu takerada u The Finished Mystery la, u wasen ve u “pasen kwagh” ye. Kwagh u sha uhar yô, lu bouange u haan ahenga u va ken inyom i 1918 la. Er bouange ne samber wuee yô, mbapasenkwagh kera faantyô u zenden gbar gbar ga. Er mbamtaver mban lu kua mbagenev nahan cii kpa, Mbahenen Bibilo cii lu nôngon tsung, pasen ior kwagh her.

Mbahenen Bibilo mban lu a ishimatseen! (Nenge ikyumhiange i sha 6, 7 la)

7 Ken inyom i 1914 la tseegh kpa, annongo u Mbahenen Bibilo la tese iorov 9,000,000, iniumbe i “Photo-Drama of Creation” (“Foto u Iniumbe i Kwagh u Igbetar”) la. Iniumbe la lu a ufoto mba tenger man mba tenger ga, mba duen a ikyenge kua iov, mba ve pase yiase i orumace, hii sha shighe u Adam zan zan ar sha Shighe u Hemen u Anyom Dubu la yô. Kwagh u injaa due ker kpen kpen sha shighe la. Hen ase sha kwagh ne. Ior mba yange ve nenge iniumbe ne ken inyom i 1914 la tseegh kpa, hemba iyenge i mbapasenkwagh u Tartor sha tar jimin cii nyian! Shi ken inyom i 1916 la, se zua a ibaver ser iorov 809,393 za mkombo u ken igbar u se er ken tar u Amerika la. Kpa mba ker ken inyom i 1918 la yô, iyenge la seer kuma iorov 949,444. Mbahenen Bibilo mban yange ve er tom sha gbashima je!

8. Yange i taver anmgbianev asema sha shighe u i lu nôngon ityav mbi tar cii mbi sha môm la nena?

8 Sha shighe u ityav mbi tar cii mbi sha môm la, anmgbianev mba ve lu hemen ken nongo wase la nôngo kpoghuloo, lu nan Mbahenen Bibilo cii ityakerada yase i pasen Bibilo la shi taver ve asema. Kwagh u ve er ne wase anmgbianev mban za hemen a tom u pasen kwagh la. Anmgbian Richard H. Barber u yange un kpa lu eren tom  ne hen shighe ne la, kaa ér: “Yange se za hemen u lun a mbatamen mba zenden sha kpuaa her, shi tindin a Iyoukura sha ajiir kposo kposo, kua ken tar u Kanada ape i wa atabam sha tom wase la kpaa. . . . Yange m zua a ian i doon tsung i tindin anmgbianev mbagenev mba i ngohol ve takerada u The Finished Mystery la, ukôpi mba cuku. Anmgbian Rutherford yange kaa a vese ér, se er mbamkohol mba vesen sha ugeri kposo kposo ken vegher u shin ityôtar i Amerika, nahan se tindi mbananakaaôron ve za taver anmgbianev mbara asema er ve fetyô la cii.”

YANGE GBA U A NYÔÔSO AKAA AGEN

9. (a) Yange gba u a kôôm ior mba Aôndo, hii ken inyom i 1914 zan zan inyom i 1919 la sha ci u nyi? (b) Er yange gba u a kôôm ve nahan kpa, se kure ikyaa ser nyi ve a lu sha mi ga?

9 Ka hanma kwagh u Mbahenen Bibilo yange ve er ken inyom i 1914 zan zan inyom i 1919 la cii, zua sha akaawan a Ruamabera la ga. Shin er yange ve eren kwagh sha mimi nahan kpa, anmgbianev mbara kav inja i u ungwan imo i gomoti la tsembelee ga. (Rom. 13:1) Sha nahan yô, i lu hanma shighe cii, ve lu paleghaa a tar sha kwagh u zan ityav ga. Ikyav i tesen yô, shighe u pesiden u tar u Amerika wa tindi ér sha iyange i Mei 30, 1918 la, i lu iyange i eren msen sha ci u van a bem yô, magazin u Iyoukura la taver Mbahenen Bibilo asema ér ve kpa ve er msen sha iyange shon. Anmgbianev mbagenev yange ve sue ityav mbira sha inyar, mbagenev kpuaa hingir ushoja, nahan ve za ityav je kpaa. Nahan kpa, aluer se kure ikyaa ser, yange i yem a Mbahenen Bibilo uikyangen ken Zegebabilon sha ci u gba u a kôôm ve yô, a lu sha mi ga. Jighilii yô, yange ve kav er gba u vea nôngo tsung vea due sha ikyev i kwaghaôndo u aiegh kera yô, nahan sha shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar cii Mbi sha Môm la, ve due sha ikyev i tartor u kwaghaôndo u aiegh sha tar cii la kera je mase shin cuku u been.—Ôr Luka 12:47, 48.

10. Mbahenen Bibilo yange ve tese ér ve wa uma ikyo nena?

10 Er yange ve fa kwagh u Mbakristu lun paleghaa a tar la tsembelee er se fe nyian la nahan ga kpa, Mbahenen Bibilo kav wang ér Bibilo yange iwoor. Sha nahan yô, anmgbianev kpuaa mba ve lumun u nyôron shoja shi tôôn ikyav mbi uityaav zan ityav, sha shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Môm la kpa, venda u wuan ior. Mbagenev mba ve venda u wuan ior la, i ver ve sha hemen u uitya, sha er ve kpe ken uitya yô.

11. Yange Mbahenen Bibilo venda ér vea nôngo ityav ga nahan, mbahemenev mba gomoti er nena?

11 Er kwagh u Mbahenen Bibilo lu eren sha kwagh uitya ne lu sha mi vough ga nahan kpa, ishima vihi Diabolo a anmgbianev mban kpishi. Nahan lu eren ve ‘ifer geman suur sha tindi.’ (Ps. 94:20) Kurutya ugen ken Amerika u i yilan un ér James Franklin Bell la, pase ken iliam na vea Anmgbian J. F. Rutherford vea W. E. Van Amburgh la ér, Gbaatom u Nengen sha Kwagh u Ijirôron ken Amerika la, nôngo ken Atejir ér una wa tindi ér hanma or u nan vende u zan ityav cii i wua nan. Lu veren ishigh sha Mbahenen Bibilo jighilii. Yange kurutya Bell kaa a Anmgbian Rutherford, sha ishimavihin ér: “I wa tindi la ga sha ci u [Pesiden u Amerika] Wilson venda, kpa se fa er se zua a we yô, man se kôr u keng je!”

12, 13. (a) Yange i wuhe anmgbianev anigheni ken purusu ve tsa ker gbem sha ci u nyi? (b) Er i wuhe anmgbianev mbara nahan kpa, kwagh la vihi ishima i ve kange ér vea ungwa imo i Yehova laa? Ta iwanger.

12 Ken masejime yô, mbahemenev mba gomoti mban, zua a gbenda u tsahan Mbahenen Bibilo. Yange ve kôr Anmgbian Rutherford man Anmgbian Van Amburgh kua anmgbianev mbagenev ataratar mba ve tile  sha ityough ki Watch Tower Society la, ve za wuhe. Jôôji u yange lu ôron ve ijir la, kaa ér: “Kwaghaôndo u anmgbianev mbara ve lu eren la hemba vihin a kwe u shoja i Jamani la. Ve tuhwa gomoti man shoja na tseegh ga, kpa ve tuhwa mbahemenev mba aduaav cica cii.  Nahan gba u a tsaha ve tsusee.” (I zua a mkaanem man ken takerada u Faith on the March, u A. H. Macmillan la, sha peeji 99) Mimi yô, yange i tsaha ve tsung. Yange i za wuhe Mbahenen Bibilo mba anigheni mban ken purusu u tamen ugen ken geri u Atlanta, kpentar u Georgia la, ve tsa ker gbem. Nahan kpa, ityav mbi been yô, i pase ve, shi i kera nenge ve a ibo sha akaa a i kaa ér ve er la ga.

13 Shighe u anmgbianev mba anigheni mban lu ken purusu la je kpa, ve lu eren akaa vough er Ruamabera tese la. Ken washika u ve nger hen pesiden u tar u Amerika ér, i zungwe ve mhôônom la, ve kaa ker ér: “I nger awashima u Ter ken Ruamabera ér, ‘De woo or ga,’ sha nahan yô, or u nan lu ken Mzough u [Mbahenen Bibilo sha Tar Cii] u Ter a tsegh nan, u nan vihi mtsegh u nan la, a ishima i nan yô, Aôndo a kera lumun nan ga, je yô una tim nan kera kuaa je kpaa. Sha nahan yô, gba u mayange nana fatyô u wuan or sha apera ga.” Mkaanem vev man tese ishimatseen kpen kpen! Kwagh ne tese wang ér anmgbianev mbara, lu a awashima u nyiman jighjigh ve u nan la ga!

IOR MBA AÔNDO VA MASE DUEN KEN UIKYANGEN KERA!

14. Pase kwagh u yange za hemen hii ken inyom i 1914 zan zan inyom i 1919 la, er i tese ken Ruamabera nahan.

14 Malaki 3:1-3 pase kwagh u una za hemen, hii ken inyom i 1914 zan zan mhii u inyom i 1919 la, shighe u a wanger “ônov mba Levi” mba i shighe ve mkurem la. (Ôr.) Hen shighe la, Yehova Aôndo, “Ter” u mimi la vea Yesu Kristu, “ortyom u ikyuryan” la, vea va ken tempel u ken jijingi la, u va sôron mba ve lu eren tom ker la. Yehova yange kôôm shi wanger ior nav kera yô, maa ve kegh iyol u seer eren tom ugen kpaa. Nahan ken inyom i 1919 la, i tsua “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la ér, a naan mbacivir Yehova cii kwaghyan u ken jijingi la. (Mat. 24:45) Ior mba Aôndo maa kera lu ken ikyangenev mbi Zegebabilon ga. Hii shighe la je, sha mlumun u sha mhôôn u Yehova la yô, ior nav mba seer a seer zuan a mfe sha kwagh u awashima na shi Ter ve u sha la, seer doon ve ishima. Mba a iwuese kpishi sha iveren i a ne ve la! [1]

15. Er i pase se sha ikyev i Zegebabilon i toho yô, gba u se er nena?

15 Doo se kpishi er i pase se sha ikyev i ikyangenev mbi Zegebabilon la i toho yô! Iniôngon i Satan a nôngo ér una tim kwaghaôndo u mimi u Mbakristu sha tar kera la saa dang. Nahan kpa, doo u se hungur a ityôkyaa i i ne ve Yehova a dugh a vese ken ikyangenev mbin kera la ga. (2 Kor. 6:1) Kwaghaôndo u aiegh kôr mbaasemaamimi kpishi ikpan her. Nahan gba u se tese ve gbenda u waren. Se fatyô u tesen ve kwagh u vea er yô. Yô, se nôngo sha afatyô wase cii se wase nen ve ve due ken kpan kera, er anmgbianev asev mbajighjigh mbara nahan!

^ [1] (ikyumhiange i sha 14) Akaa kpishi a yange er shighe u Mbayuda lu uikyangen ken Babilon anyom 70 la, zua sha kwagh u yange er Mbakristu shighe u mbavendan mimi due hen atô ve la. Nahan cii kpa, ikyangenev mbi Mbayuda la, maa hingir ikyav i kwaghôron u profeti, u yange va iv sha Mbakristu ga. Kwagh u hiihii yô, shighe u Mbayuda tsa ken uikyangen la, ngu kwaghmôm a u Mbakristu tsa la ga. Sha nahan yô, se fatyô u kaan ser mlu u ken uikyangen u Mbayuda la tile sha ityough ki hanma kwagh u yange er Mbakristu mba i shighe ve mkurem ken anyom a va cii man inyom i 1919 la ga.