Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Novemba 2016

I Sôr Akaa I Ver sha Inja sha Inja Er Takerada u Aôndo U Tese La

I Sôr Akaa I Ver sha Inja sha Inja Er Takerada u Aôndo U Tese La

“TER er tar sha kwaghfan; ka sha mkav kpaa A taver Usha ye.”—ANZ. 3:19.

ATSAM: 6, 24

1, 2. (a) Mbagenev nenge kwagh u Aôndo lun a nongo la nena? (b) Se lu timen sha nyi ken ngeren nee?

AÔNDO ngu a nongoo? Alaghga mbagenev vea kaa ér: “Gba u u lu a nongo u ua tesen we er u civir Aôndo ga. Gba u u ya ikyar a Aôndo sha tseeneke wou, kwagh hemba heela ga.” Mnenge la ka u vough je kpa? Ka nyi i tese ér Aôndo ngu a nongo?

2 Ken ngeren ne, se lu timen sha kwagh u a tese ér, Yehova ka Aôndo u nzughul nzughul ga, u or môm kpa nan fe u sôron akaa veren sha inja sha inja er un nahan ga yô. Shi se time se fa er i doo u se er kwagh shighe u nongo u Yehova u tese se kwagh u se er yô. (1 Kor. 14:33, 40) Hii sha ayange a mbaapostoli la zan zan nyian, Ruamabera wase vegher u nongo u Yehova u shin tar ne la, pase loho u dedoo la ar sha ajiir kpishi. Er se suur sha Bibilo shi se dondon akaawan a nongo u Yehova yô, ka se na tiônnongo cii a lu wang, shi a lu ken bem kua ken mzough kpaa.

YEHOVA KA AÔNDO U OR MÔM NAN FE U EREN AKAA SHA INJA SHA INJA ER UN NAHAN GA YÔ

3. Er nan ve u ne jighjigh wer Yehova ka Aôndo u a ser akaa a ver sha inja sha inja, sha gbenda u or môm nana fatyô u eren ga?

3 Igbetar tese ér Yehova ka a Aôndo u or môm nan fe u eren akaa sha inja sha inja er un nahan ga yô. Bibilo kaa ér: “TER er tar sha  kwaghfan; ka sha mkav kpaa A taver Usha ye.” (Anz. 3:19) Ka “akaa a ken kpe u aeren [a Aôndo]” kua “anivur u aun a Na tsô,” se fe ye. (Yobu 26:14) Nahan cii kpa, ankwagh u se fe sha kwagh u ityar igen i lun er tar wase nahan la, man asan kua azuku-asan la, wase se se kav er Aôndo a gbe akaa ne, a ver a sha inja sha inja sha gbenda u doon tsung yô. (Ps. 8:3, 4) Azuku-asan di gema nga a asan ker umiliôn umiliôn, a cii nga a ningir ken iamegh sha inja sha inja. Ikyav i tesen yô, ityar igen i i kase iyange la, ngi ningir i sha inja sha inja! Sha mimi yô, gbenda u Aôndo a “er Usha [man tar] sha kwaghfan,” i kpilighyol kpishi ne, wase se u kaven ér, Yehova kuma u se wuese un shi se civir un sha mimi shi se ungwan imo na kpaa.—Ps. 136:1, 5-9.

4. Mbasainsi vea fatyô u nan mbamlumun sha mbampin kpishi ga sha ci u nyi?

4 Mbasainsi pase se akaa kpishi sha kwagh u usha man tar wase ne, man akaa ne nga se a inja ken uma sha igbenda kposo kposo. Kpa mbampin kpishi gema mba, mba mbasainsi ve fetyô u nan mbamlumun sha mi ga yô. Ikyav i tesen yô, mbatôvon sha kwagh u asan, vea fatyô u pasen se jighilii er yange hii ve usha va hingir u lun ga, shin er i hii ve se lu sha Tar u u lu a akaa a uma ker kpishi ne la kpaa ga. Heela tseegh ga, ior kpishi vea fatyô u pasen er i hii ve uumace ve lu a isharen i lun uma gbem sha won la kpishi ga. (Orpa. 3:11) Hii nan ve mbampin mba hange hange ve lu kpishi, kpa mbamlumun ve gem ve lu ga? Ityôkyaa i môm yô, ka sha ci u mbasainsi kpishi kua ior mbagenev mba samber a mhen u Aôndo ngu ga la, kua ityesen i akaa cii gba duen abu tsô la. Kpa Yehova na mbamlumun sha mbampin mba hanma ijiir cii ior ve pinen la, ken Takerada na, u i yer ér Bibilo la.

5. Ka sha igbenda i nyi nahan se suur sha atindi a sha gbaaôndo laa?

5 Ka atindi a sha gbaaôndo a Yehova a ver a a gem kposo ga la, a ne ve se lu uma ye. Mbaerentom u usu u latriki man mbawan shi sôron ugôngor mba mngerev man mbaminjinia man mbanahan igirgi i purugh kua mbatwerev mba paven ior cii, suur sha atindi ne sha er vea fatyô u eren tom ve yô. Ikyav i tesen yô, mbatwerev mba paven ior ka ve fatyô u eren tom ve ne sha ci u alegh a iyolough a orumace nga lun ape i gbe u aa lu la vough. Ka nahan ve ortwer u paven ior la, nan keren a ker ape ishima i lu ga ye. Shi se cii se mba kur atindi a sha gbaaôndo ne! Ikyav i tesen yô, aluer u tsue sha kon wer u purugh er annyon nahan yô, u gba u vihi iyol!

AÔNDO SÔR AKAA VER SHA INJA SHA INJA

6. Gba u mbacivir Yehova vea kohol imôngo, vea eren akaa sha inja sha inja sha ci u nyi?

6 Sha mimi yô, Yehova sôr usha ver sha inja, man sha gbenda u kpilighyol. Kwagh ne tese wang ér Yehova soo ér mbacivir un ve kohol imôngo, ve eren akaa sha inja sha inja. Ka nahan ve Aôndo a ne se Bibilo ér i tesen se kwagh u se er ye. Aluer se mba eren akaa ken uma a iwasen i nongo u Aôndo man atindi a na shio yô, kwagh ne una na a saan se iyol ga, shi se nyôr ken ican.

7. Ka nyi i tese ér Bibilo ka takerada u i nger u tsembelee?

7 I nger ityakerada i Bibilo, i i er kwagh u Mbayuda man Mbakristu la nzughul nzughul ga, kpa i nger i tsembelee man sha gbenda u doon tsung, er Aôndo yange tese nahan. Ityakerada i Bibilo ne cii gba zwa môm. Hii Genese zan zan Mpase, Bibilo pase itinekwagh i vesen i môm. Itinekwagh shon yô ér, hemen u Yehova hemba doon, shi Yehova una kure kwagh u a tende zwa u eren shin tar la, sha ikyev i Tartor na, u a we sha ikyev i Kristu u a lu “vor” u i tende zwa a mi la.—Ôr Genese 3:15; Mateu 6:10; Mpase 11:15.

8. Se fatyô u kaan ser Mbaiserael yange ve eren akaa sha inja sha inja sha ci u nyi?

8 I nger ityakerada i Bibilo, i i er kwagh u Mbayuda man Mbakristu la nzughul nzughul ga, kpa i nger i tsembelee man sha gbenda u doon tsung, er Aôndo yange tese nahan. Ityakerada i Bibilo ne cii gba zwa môm. Hii Genese zan zan Mpase, Bibilo pase itinekwagh i vesen i môm. Itinekwagh shon yô ér, hemen u Yehova hemba doon, shi Yehova una kure kwagh u a tende zwa u eren shin tar la, sha ikyev i Tartor na, u a we sha ikyev i Kristu u a lu “vor” u i tende zwa a mi la.—Ôr Genese 3:15; Mateu 6:10; Mpase 11:15.

9. Ka nyi i tese ér nongo u Kristu u sha ayange a mbaapostoli la eren akaa sha inja sha inja?

9 Nongo u Kristu u sha ayange a mbaapostoli la, yange u eren akaa sha inja sha inja, shi nongo ne zua a iwasen kpishi sha u dondon kwaghwan u mbaapostoli, mba ve lu mbahemenev mba shin itine sha hiihii la. (Aer. 6:1-6) Shighe kar yô, shi i seer anmgbianev mbagenev sha iyenge i mbahemenev mba shin itine mban. (Aer. 15:6) Shi yange i waan nongo ne kwagh shi i kôôm u sha uwashika mba Aôndo mgbegha nomsombaiorov mbagenev ve nger la. Nomsombaiorov mban lu ken mba ve lu mbahemenev mba shin itine la, shin mba ve lu eren tom ikyooso ikyooso vea mbahemenev mba shin itine, mba sha ayange a mbaapostoli la. (1 Tim. 3:1-13; Titu 1:5-9) Nongo u Kristu yange u zua a iwasen sha u dondon kwaghwan u mbahemenev mba shin itine la nena?

10. Shighe u nongo u Kristu u sha ayange a mbaapostoli la dondo atindi a mbahemenev mba shin itine la, lu nyi i due kere? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

10 Ôr Aerenakaa 16:4, 5. Anmgbianev mba mbahemenev mba shin itine tindi ve la, ve lu nan nongo u Kristu la “atindi a mbaapostoli man mbatamen mba ken Yerusalem ve wa a sha u i̱ eren sha mi la.” Er nongo u Kristu lu kuran atindi ne yô, u za hemen u “taver ken jighjigh u nan, man iyenge [i nongo shon] lu seer a seer ayange ayange.” Kwagh u Bibilo i er ne, ngu a kwaghwan ker u i doo u se dondo ken nongo u Aôndo nyian yôô?

U DONDON KWAGHWAN KPA?

11. Gba u mbatamen man udiakon vea er nena, shighe u nongo u Aôndo u tese ve kwagh u vea er laa?

11 Ka nyi i doo u ma Kômatii u Nengen sha Branci shin Kômatii u Nengen sha Tom ken Ma Tar, shin mbatamen mba sôron atôônanongo gayô mbatamen mba ken tiônnongo vea er, shighe u nongo u Aôndo u we ve kwagh nyiana? Takerada u Yehova la kaa a vese cii ér se ungwan imo i mbahemenev asev shi se hiden a iyol ijime hen ve. (Dut. 30:16; Heb. 13:7, 17) Nongo u Aôndo lumun ieren i gban ahon shin hemban ato la ga, sha ci u ieren ne ia na yô, dooshima man bem kua mzough vea ban ken tiônnongo. Jighilii yô, Orkristu u civir Aôndo sha mimi môm u nana soo u tesen ieren i hemban ato, er Diotrefe nahan je kpa nan ngu ga. (Ôr 3 Yohane 9, 10.) Doo u se pine ayol ase ser: ‘M wasen mba ve lu vea mo la u vesen ken jijingi kpa? Anmgbianev mba ve hemen se la, ka vea tese se kwagh u se er nahan, ka m sue shi m lumun u eren kwagh shon fese kpa?’

12. Ka nyi i nyôôso sha gbenda u veren mbatamen man udiakon laa?

12 Nenge ase kwagh u Mbahemenev mba Shin Itine ve sember tesen ér i gema eren ne. Ngeren u “Mbampin Mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La” u yange i gber ken Iyoukura i Novemba 15, 2014 la, pase gbenda u a gema veren mbatamen man udiakon yô. Ngeren la yange pase ér, mbahemenev mba shin itine mba sha ayange a mbaapostoli la, yange ve na mbakuran mba ningir sha, tahav mbu veren mbatamen man udiakon. Sha nahan yô, hii ken uwer u Setemba 1, 2014 la je, mbatamen mba sôron atôônanongo gema veren mbatamen man udiakon. Ortamen u sôron atôônanongo ka a nôngo a fa nomso mba i kaa ér i ver ve mbatamen shin udiakon la, shi a due kwaghpasen vea ve, aluer gba sha mi yô. Shi ka a nenge mlu u ken jijingi u tsombor u anmgbian u i kaa ér i ver nan ortamen shin diakon la kpaa. (1 Tim. 3:4, 5) A been yô, mzough  u mbatamen vea ortamen u sôron atôônanongo cii ve tema ve nenge vighe vighe aluer anmgbian u i gbe u a ver nan ortamen shin diakon la, nan ngu eren kwagh u Ruamabera a kaa yô.—1 Tim. 3:1-10, 12, 13; 1 Pet. 5:1-3.

13. Se tese ser se mba ungwan kwagh u mbatamen ve we se la nena?

13 Gba u se dondon kwaghwan u mbatamen u a har sha Bibilo la. Mbakuran mba ken nongo u Aôndo, mba ve lu civir Yehova sha mimi ne, mba dondon kwaghwan u “dedoo” u a lu ken Takerada u Aôndo la. (1 Tim. 6:3) Umbur kwagh u Paulu yange wa sha kwagh u mba ve lu zenden nzughul nzughul ken tiônnongo ne. Ior mbagenev yange ve ‘kera lu eren tom ga, kpa ve gema ve lu amber sha akaa.’ A shi nan kpa, mbatamen wa ve kwagh sha ieren ne, kpa ve ungwa ga. Yange lu u tiônnongo una gema eren kwagh a imbaor la nena? Paulu kaa ér: “Ver nen nan ikyav, de kera zough nen a nan ga.” Nahan kpa, shi wa kwagh ér i de eren a imbaor la inja er nan ngu orihyom ga. (2 Tes. 3:11-15) Nyian ne, mbatamen vea fatyô u nan kwaghôron sha u tan icin sha kwagh u or u nan ze hemen u eren kwagh u a lu van a iti ibo sha tiônnongo la, er ieren i sôôr or shin kwase u nan fe Yehova ga la nahan. (1 Kor. 7:39) Aluer mbatamen na imba kwaghôron u hange hange ne yô, we u er nena? Wea fa kwagh sha kwagh u i pase ken kwaghôron la yô, u palegh u eren kwagh imôngo vea imbaor la kpa? Aluer u er nahan yô, alaghga u wase nan nana kav er ieren i nan la i lu bulan nan, shi i doo Yehova ishima ga yô, nahan adooga nana de ieren la. [1]

EREN KWAGH U UNA NA TIÔNNONGO UNA LU WANG MAN KEN BEM KUA KEN MZOUGH YÔ

14. Se er nan ve tiônnongo una za hemen u lun wang-na?

14 Se fatyô u nan tiônnongo una lu wang ken jijingi, sha u dondon kwaghwan u a lu ken Mkaanem ma Aôndo la. Nenge ase kwagh u yange za hemen ken Korinte u sha ayange a tsuaa la. Paulu yange na iyolna u pasen kwagh hen gar la, shi kwagh u mba ve lu “uicighanmbaiorov” a na imôngo, mba ve lu hen gar shon la, doo un ishima. (1 Kor. 1:1, 2) Kpa nenge ase er yange a lu un ken ishima shighe u kav ér orgen lu eren idya, kpa anmgbianev na un ian lu ken tiônnongo her yô! Paulu yange kaa a mbatamen ér ve na or la sha ikyev i Satan, inja na yô, i dugh un ken tiônnongo kera. Cii man tiônnongo la a za hemen u lun wang yô, yange gba u mbatamen vea kar a “wankwa” la sha. (1 Kor. 5:1, 5-7, 12) Ka sea ta ikyaa a mbatamen shighe u ve dugh orsholibo u nan vende u geman ishima la kera yô, ka se wase tiônnongo a za hemen u lun wang shi alaghga kwagh ne a mgbegha orsholibo la nan gema ishima, nahan nan sôn ér Yehova a de nan a kwaghb.

15. Se er nan ve bem una za hemen u lun ken tiônnongo?

15 Zayol ugen kpa yange lu ken Korinte u gba u a nenge sha mi yô. Anmgbianev mbagenev yange ve lu yilan mbacivir Aôndo a ve imôngo ijir ken koti. Nahan Paulu pine ve ér: “Guda u [ma] ne gba ngohol ibo sha apera tsô gaa?” (1 Kor. 6:1-8) Nyian kpa, ambaakaa ne nga zan hemen. Ashighe agen, bem ka a kera lu hen atô u anmgbianev asev mbagen ga sha ci u ve er kpenga yô, kpenga shon gba, nahan inyaregh saa, gayô ma anmgbian kaa ér ugen mbie nan. Anmgbianev mbagenev za yila mbagen ijir ken koti, kpa Takerada u Aôndo wase se u kaven ér, hemba doon u se de kwagh a saa se, a u se van a ilyahan sha iti i Aôndo shin van a ayôôso ken tiônnongo la. [2] Cii man se sôr mbamzeyol shin ayôôso a vesen yô, gba u se dondo kwaghwan u Yesu la. (Ôr Mateu 5:23, 24; 18:15-17.) Aluer se er nahan yô, se na mzough una seer lun ken tiônnongos.

16. Hii nan ve ior mba Aôndo ve civir un ken mzougho?

16 Takerada u Yehova la tese er i hii ve i gbe u ior nav vea lu ken mzough yô. Orpasalmi yange  wa icam ér: “Nenge, aluer anmgbianev vea tema imôngo, ishima ve ia lu i môm yô, á doo yum á hôm kpaa.” (Ps. 133:1) Yange Mbaiserael vea ungwa imo i Yehova yô, a na ve eren akaa sha inja sha inja shi ve lu ken mzough. Shighe u Aôndo lu tsenganpasen kwagh u mlu u ior nav u ken hemen la, a kaa ér: “Me zua ve imôngo er iyôngo ken ityôr nahan.” (Mika 2:12) Heela tseegh ga, shi yange Yehova tsengapasen sha ikyev i profeti Sefania ér: “Me gema zwa u ior ua hingir zwa u wang [u u lu mimi u ken Ruamabera la], sha u ve cii ve̱ yila sha iti i TER, man ve̱ er Un tom sha ishima i môm” shin ve civir un ken mzough yô. (Sef. 3:9) Se mba a iwuese kpishi er se zough a ian i civir Yehova ken mzough yô

Mbatamen ka ve nôngo ve na or u nan nôngo gbev la iwasen i ken jijingi (Nenge ikyumhiange i sha 17 la)

17. Aluer ka u tiônnongo una lu wang shi a eren kwagh her ken mzough yô, gba u mbatamen vea er nena, shighe u or er isholibo laa?

17 Aluer ka u tiônnongo una lu wang shi a eren kwagh her ken mzough yô, gba kpee u shighe u or er isholibo yô, mbatamen vea nenge sha mi fese shi vea er kwagh ne sha dooshima. Paulu yange fa je ér dooshima u Aôndo la ka u mimi, nahan Yehova nengen isholibo ashe ashe ga. (Anz. 15:3) Sha nahan yô, Paulu palegh u ngeren Mbakorinte washika u Hiihii, u ôr kwagh a ve ker taveraa, kpa gema lu sha dooshima la ga. Iwer yange ngi kar kpuaa yô, Paulu shi nger washika u sha Uhar hen Mbakorinte. Washika ne tese ér, kwagh u injaa yange due ken kwaghwan na la, sha ci u mbatamen mbara er kwagh u apostoli la kaa a ve ér ve er yô. Aluer Orkristu nan nôngo gbev yô, mbatamen ve kôôm nan sha ishima i legh legh.—Gal. 6:1.

18. (a) Ka sha igbenda i nyi nahan, kwaghwan u a lu ken Mkaanem ma Aôndo la yange wase atôônanongo a sha ayange a mbaapostoli laa? (b) Se lu henen nyi ken ngeren u dondon laa?

18 Ikyav tese wang ér kwaghwan u Aôndo yange na i nger ken Takerada na la, wase Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli, mba ken Korinte la, kua ajiir agen kpaa, ve za hemen u lun wang shi eren kwagh ken bem man ken mzough ken atôônanongo a ve. (1 Kor. 1:10; Ef. 4:11-13; 1 Pet. 3:8) Sha nahan yô, anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba sha shighe la, fatyô u eren tom u pasen kwagh la kpishi je. Ka nahan ve, Paulu yange fatyô u kaan ér, i “yôô [loho u dedoo la] hen akaa a i gbe a sha won cii” ye. (Kol. 1:23) Nyian ne, mba samber a mfe u sha kwagh u mbaawashima mba Aôndo mba doon tsung mbara sha tar cii, sha ci u mba ve lu ken nongo wase u u lu eren tom shon la, mba eren kwagh sha inja sha inja man ken mzough. Ngeren u dondon la una seer pasen se akaa a a tese ér ior mban mba a icivir sha Bibilo kpishi, shi ve kange ishima u nan Yehova, Ter Uhembanagee la icivir yô.—Ps. 71:15, 16.

^ [1] (ikyumhiange i sha 13) Nenge takerada u Organized to Do Jehovah’s Will (Yehova Kohol Se sha u Se Er Ishima Na) la, peeji 134-136.

^ [2] (ikyumhiange i sha 15) Wea soo u fan ashighe a Orkristu nana fatyô u za yilan ugen ijir ken koti yô, ôr ngeren u shin kpe, u a lu sha peeji 223 la, ken takerada u ‘Lu Nen ken Dooshima u Aôndo’ la.