Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Novemba 2016

A Yila Ne A Due a Mi ken Ime Kera

A Yila Ne A Due a Mi ken Ime Kera

“[Yehova] yila ne ken ime, A va a ven ken iwanger Na i kpiligh iyol la.” —1 PET. 2:9.

ATSAM: 95, 74

1. Pase kwagh u yange za hemen zum u i lu timin Yerusalem la.

KEN inyom 607 C.S.Y (Cii man Shighe u Kristu) la, Nebukadinesar u sha Uhar la, hemen ikyumutya i Babilon va ta ityav sha gar u Yerusalem. Bibilo kaa ér: ‘Nebukadinesar va wua ve mbayevikyaior sha sanker, ken icighanjiir ve; mhôônom tsô kpa, kôr un a ma wanyekwaor ga, shin iniunkwase, shin tamenor, shin tseor u kumbur kumbur kpaa ga; a nande iyou i Aôndo sha usu, a yôhôr gilgar u Yerusalem, a nande ayou a tor a ker cii sha usu, ikyav mbi doon cii, ve vihi mbi kera.’—2 Kron. 36:17, 19.

2. Ka icintan i nyi Yehova yange ta sha kwagh u Yerusalem u lu u a va tim un laa, man lu u nyi ia er Mbayuda?

2 Mtim u Yerusalem la yange ma va sha ior mba ve tema ker la, abur abur ga. Sha ci u anyom kpishi a karen ken ijime la, uprofeti mba Aôndo ta Mbayuda icin ér aluer ve za hemen u vendan Tindi u Aôndo yô, a na ve sha ikyev i Mbababilon. Lu u a wua Mbayuda kpishi sha sanker, shi mba vea war la kpa alaghga a yem a ve vea za lu uikyangen ken Babilon sha ayange a uma ve cii. (Yer. 15:2) Uma yange lu mba i yem a ve uikyangen la nena? I lu nahan kwagh u er ior mba i yem a ve uikyangen la er Mbakristuu? Aluer a er ve yô, lu hanma shighe?

 ER UMA LU IOR MBA I YEM A VE UIKYANGEN LA YÔ

3. Mlu u Mbaiserael lu kpan ken Igipiti la kaha kposo a shighe u ve lu uikyangen ken Babilon la nena?

3 Kwagh u uprofeti tsengapasen la va kure sha mi vough. Yehova yange wa mba lu u a va yem a ve uikyangen la kwagh sha ikyev i Yeremia ér, ve lumun mlu ve u he ne shi ve er kwagh a mi sha gbenda u a wase ve yô. A kaa ér: “Maa nen uya, [ken Babilon] tema nen ker, môôr nen ikyon, yaan nen atam a i. Ker nen bem u gar u M ne i yem a ven uikyangen ker la, sôn nen TER sha ci na; gadia ka sha bem na, ne kpaa né zua a bem ye.” (Yer. 29:5, 7) Mba yange ve lu eren ishima i Aôndo la cii, kwaghmôm za ve iyol ken Babilon ga. Mbababilon yange ve na Mbayuda ian i eren ityom ve igen kpishi, shi zenden ken tar la sha ishima ve. Babilon yange lu icombotar i i eren kpenga ker sha ayange a tsuaa la yô, sha ci u ngeren mba sha ayange a tsuaa la tese ér Mbayuda kpishi yange ve hen u yamen shi teen kasua ken tar la, mbagenev di hen tomaveegh fa u tsema tsema. Mbayuda mbagenev je yô, ve hingir mbainyarev je kpaa. Ikyangenev mbi Mbaiserael lu ken Babilon la kaha kposo a shighe u ve lu ikpan ken Igipiti la.—Ôr Ekesodu 2:23-25.

4. Dugh Mbaiserael mbahembanato mbara kera yô, lu unô kpa i yem a ve uikyangen ken Babilon, man yange lu u vea fatyô u civir Aôndo sha ishima ve ga sha ci u nyi?

4 Er Mbayuda lu a kwagh ave ken tar u Babilon nahan kpa, mlu ve u ken jijingi la di gema lu nena? Yange i hembe tempel u Yehova kua atse a nanden nagh sha mi la, shi upristi kera lu eren tom ve sha inja ga. Mbagenev ken mba i yem a ve uikyangen la, lu mba ve civir Aôndo sha mimi shi ve er kwaghmôm u kuma u a tsaha ve ga yô, kpa gba u a na ve mtsaha vea ikyurior la imôngo. Nahan kpa, ve er hanma kwagh u ve fatyô la cii sha u kuran Tindi u Aôndo. U tesen ikyav yô, shighe u Daniel vea akar a na atar, Saderaki man Meshaki kua Abedi-nego, lu ken tar u Babilon la, yange ve venda u yan kwaghyan u Tindi na Mbayuda ian i yan ga la. Shi se fa je ser Daniel yange za hemen u lamen vea Aôndo ken msen hanma shighe cii. (Dan. 1:8; 6:10) Nahan kpa, er ve lu uikyangen ken tar u ior mbafanaôndoga yô, lu ican kpishi u Oryuda u cian Aôndo, a er hanma kwagh u Tindi tese yô.

5. Ka ishimaverenkeghen i nyi Yehova na ior nava, man er nan ve ityendezwa la lu i injaa yumu?

5 Shi a tsa sha won nahan Mbaiserael vea fatyô u civir Aôndo sha gbenda u a lumun a mi wang la je kpa? Hen shighe la yô, kwagh ne lu inja er vea fatyô ga nahan. Sha ci u Babilon yange pasen mbakwarev nav ga. Nahan kpa ieren ve ne, lu awashima u Yehova Aôndo la ga. Sha ci u yange er ityendezwa a ior nav ér una va yima ve, man kape lu kpaa je la. Uityendezwa mba Aôndo mba gbe inya ga.—Yes. 55:11.

MA SHIGHE NGU U MBAKRISTU LU UIKYAGNEN SHA IKYEV I BABILON YÔÔ?

6, 7. Gba hange hange u se nyôôso mfe wase sha kwagh u shighe u Mbakristu lu uikyangen ken Babilon la sha ci u nyi?

6 I lu nahan Mbakristu tagher a zayol imba i Mbaiserael tagher a mi ken Babilon la nahan vee? Ken anyom kpishi a karen ken ijime la, Iyoukura pase ér ior mba Aôndo mba sha ayange ase ne yange ve hingir uikyangen sha ikyev i Babilon ken inyom i 1918 la, shi i va pase ve i tuhwa ken inyom i 1919 la. Nahan kpa, atôakyaa a se due a mi ken ngeren ne man u a dondo ne na yô, gba hange hange u se hide se nenge sha ikyaa ne.

7 Hen ase sha kwagh ne: Zegebabilon la, ka tartor u kwaghaôndo u aiegh. Ior mba Aôndo yange ve lu uikyangen sha ikyev i kwaghaôndo u aiegh ken inyom i 1918 la ga. Nahan kpa, jighilii yô ken anyom a a kar cii man i va nôngo Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Môm la, mba i shighe ve mkurem la lu duen sha ikyev  i Zegebabilon kera, ve lu hingir a hingir ikpan na ga. Er yange i lu eren mba i shighe ve mkurem la ican shighe u i lu nôngon ityav mbi tar cii mbi sha môm la nahan kpa, ican i ve lu yan la hemba lun mbahemenev mba gomoti lu nan ve i ye, lu Zegebabilon ga. Nahan kwagh ne tese wang je ér lu ken inyom i 1918 la, ior mba Yehova lu uikyangen ken Zegebabilon ga.

KA HANMA SHIGHE IOR MBA AÔNDO LU UIKYANGEN SHA IKYEV I BABILON?

8. Pase er hii ve Kwaghaôndo u mimi va hingir u vihin yô. (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

8 Sha Pentekosti u ken inyom i 33 la, Mbayuda udubu imôngo kua mba ve nyôr a nyôr Mbayuda la cii, yange i shighe ve mkurem sha icighan jijingi. Mbakristu mbahev mban maa hingir “icighanikyurior, nongoior u Aôndo jim” je. (Ôr 1 Peteru 2:9, 10.) Shighe u mbaapostoli lu uma la ve nengen sha nongo u Kristu u Aôndo sha gbashima. Nahan kpa, mbaapostoli mba va kpen kera yô, nomsombaiorov mbagenev mough gba ôron akaa “geseghaa sha u vea urugh mbahenen ken ijime ve yô.” (Aer. 20:30; 2 Tes. 2:6-8) Nomsombaiorov mban kpishi lu sha aan a tom a vesen ken nongo u Kristu, mbagenev ken ve lu mbakuran, kpa shighe kar yô, ve hingir “ubishôôpu.” Maa kwagh u mbahemenev mba aduaav hii u van ken nongo u Kristu shin er Yesu kaa a mbahenen nav ér “ne cii ne mba anmgbianev” nahan je kpaa. (Mat. 23:8) Er ior mba ve lu tagher tagher ken nongo u Kristu la soo mbamhen mba Aristotle man Plato yô, ve hii u tesen atesen a aiegh, nahan kure kure maa, atesen a mimi a ken Mkaanem ma Aôndo la kar been.

9. Pase er mbavendan kwaghaôndo u Mbakristu la, zua a iwasen hen Tartor u Mbaroma la yô, shi pase kwagh u due ker la kpaa.

9 Ken inyom i 313 la, Tor u tar u Roma u u fa Aôndo ga, u i yilan un ér Constantine la, na mbavendan kwaghaôndo u Mbakristu la ian ér ve eren kwaghaôndo ve. Hii shighe la je, Tartor u Mbaroma la hingir u eren kwagh ikyooso ikyooso vea Mbaaduav. U tesen ikyav yô, yange Mkohol u Nicaea la been kera yô, Constantine u lu hen mkohol shon la, zenda pristi Arius ken tar na kera, sha ci u Arius venda u lumun ér Yesu ka Aôndo yum. Shighe kar yô, Adua u Mbakatoliko za va va vihi kwaghaôndo u Mbakristu gburu gburu, maa kar hingir kwaghaôndo u vesen ken Tartor u Roma, sha ikyev i Tor Theodosius u sha Môm, u hii hemen na ken inyom 379 zan zan 395 la. Mbatimen sha akaa a mbayiase kaa ér tar u Roma u u fa Aôndo ga ne, hingir tar u “Mbakristu” sha shighe u Tor Theodosius la. Jighilii yô, hen shighe la mbavendan kwaghaôndo u Mbakristu la kohol mba ve eren kwaghaôndo u ken Tartor u Roma la, maa ve cii ve hingir Zegebabilon. Nahan cii kpa, Mbakristu kpuaa mba i shighe ve mkurem, ve lu er wua la, lu eren kwagh u ve fatyô la cii sha u civir Aôndo, kpa ior lu vendan u keghen ato a ve. (Ôr Mateu 13:24, 25, 37-39.) Sha mimi yô, ve lu uikyangen sha ikyev i Babilon.

10. Ka ityôkyaa i nyi i na ve ior mba mimi venda atesen a mbaaduav, sha shighe u Yese kpe kera, uderimbaanyomov kar kpuaa laa?

10 Still, for the first few centuries of our Common Era, many people could read the Bible in either Greek or Latin. They were thus in a position to compare the teachings of God’s Word with the dogmas of the church. On the basis of what they read in the Bible, some among them rejected the unscriptural creeds of the church, but it was dangerous—even fatal—to express such opinions openly.

11. Bibilo yange i va hingir u lun sha ikyev i mbahemenev mba aduaav nena?

11 Shi kwagh ugen yô, shighe u Yesu kpe kera, uderimbaanyomov kar kpuaa la, ior kpishi fa u ôron Bibilo ken zwa Grika man ken zwa Latin her. Nahan ve lu sha ian i tôôn atesen a Mkaanem ma Aôndo karen sha atesen a aiegh a mbaaduav la. Kwagh u ve ôr ken Bibilo la na yô, mbagenev kpuaa ken ve venda atesen a mbaaduav a aiegh a a due ken Ruamabera ga la. Kpa lu kwagh u mô ve môm nana cihi a bugh zwa ken igbar ga, sha ci u lu u or nana er nahan yô, kwagh u vihin tsung una er nan shin a wua nan je kpaa

IWANGER HII U DUEN

12, 13. Ka igbenda ihiar i nyi yange i na ve Zegebabilon wa eghem uwegh sha ior mba Aôndo? Ta iwanger.

12 Lu u a tsa sha won nahan, Mbakristu mba mimi vea fatyô u civir Aôndo ken igbar man sha gbenda u a lumun a mi la je he? Een! Sha ci u aniwanger u ken jijingi yange hii u duen mirmir. Kwagh lu nahan sha ci u igbenda ihiar i vesen i i dondo ne. Gbenda u hiihii yô, lu ikyekye i gberen ityakerada i hiihii i i due a mi, er ken inyom i 1450 nahan la. Cii man i due a ikyekye i gberen ityakerada a mi la yô, i ngeren ukôpi mba Bibilo sha ave, man kwagh ne a lu zange ga cii. Sha nahan yô, ukôpi mba Bibilo ngee ga shi ve taver ishe kpishi je. Yange i tôô or u ngeren ukôpi mba Bibilo u nan fe tom tsema tsema yô, iwer pue u ngeren kôpi u Bibilo môm. Kwagh ugen yô, akôv a inyam a mbangeren ukôpi mba Bibilo, ngeren kwagh a mi la taver ishe. Nahan kpa, sha ikyekye i gberen ityakerada yô, kwagh a lu nahan ga. Or u gberen ityakerada u yange nan fa tom tsema tsema yô, nan fatyô u gberen upeeji mba ityakerada 1,300 nahan, ken iyange môm!

Ikyekye i gberen ityakerada man mbagemankwagh mba tseen ishima na Babilon wa eghem uwegh sha ior mba Aôndo (Nenge ikyumhiange i sha 12 man 13 la)

13 Gbenda u sha uhar yô, lu ikyaa i iorov kpuaa mba tseen asema ve kure ér vea gema Mkaanem ma Aôndo ken ijô i mbaatsanev fa la. Kwagh la er kuma anyom er 500 nahan ken  ijime. Mbagemankwagh kpishi yange ve wa uuma vev ikyo ga, sha u vea er tom ne yô. Kwagh ne yange kpiligh mbahemenev mba Côôci iyol saa her! Sha ci u nyi? Sha ci u ve lu cian ér aluer nomso man kasev mba cian Aôndo mban ôr Bibilo ken ijô ve yô, vea kera lumun a atesen a ve ga shi vea gba pinen mbampin amba er: Ka han i nger kwagh u ityesen i pugatori la ken Mkaanem ma Aôndo? Shin kimbin mbahemenev mba aduaav inyaregh ér ve za ii ku? Shin ka han i nger kwagh u poopu man bishôôpu? Man kwagh ne lu kwagh u vihin mbahemenev mba aduaav kpen kpen. Ve kaa ér, er nan ve ior ve pinen ve kwagh nahana? Nahan mbahemenev mba aduaav kpa de ga. Yange ve wua nomso man kasev mbagenev ér mba puun atesen a ve man atesen ne agen lu mbamhen mba Aristotle man Plato mba ve fa Aôndo ga, mba ve lu uma cii man i va mar Yesu la. Yange or a venda atesen a mbahemenev mba aduaav yô, ve na gomoti u Roma zwa ér a wua nan, maa a wua je. Yange ve soo ér ior ve de er Bibilo, nahan ve sendegh ve mbampin ga. Kwagh u ve eren ne a wase ve kpishi sha igbenda igen. Nahan kpa, asande a ior a taver asema venda u cian Zegebabilon. Yange ve bende ve nenge mdoom ma Mkaanem ma Aôndo, nahan ve soo u seer fan kwagh u ma! Lu u ica a kera gba ga tsô, a yima ve sha ikyev i kwaghaôndo u aiegh la.

14. (a) Ka akaa a nyi yange na ve ior seer fan Bibilo kpishi ken inyom i 1870 laa? (b) Pase er Anmgbian Russell yange ker mimi sha gbashima yô.

14 Mba yange i sar ve u fan mimi u ken Bibilo la yô, ve yevese ve yem ken ityar i mbahemenev mba aduaav lu a tahav mbu kighir ve kpishi ga yô. Yange ve soo u ôron shi henen Bibilo shi lamen a mbagenev sha akaa a ve hen ker la. Ve soo ér mbahemenev mba aduaav ve tese ve kwagh u vea na jighjigh a mi ga. Nahan ve yevese ve yem ken ityar i vea za fatyô u zuan a ian i henen Bibilo yô. Môm ken ityar ne yô, lu tar u Amerika, ape Anmgbian Charles Taze Russell man akar a na hii u henen Bibilo ken inyom i 1870 la. Sha hiihii la, awashima u Anmgbian Russell yô, lu u tôvon ukwaghaôndo mba ve lu la fan u lu tesen mimi la. Yange tôv zulee sha atesen a ukwaghaôndo mban kposo kposo kua aa ukwaghaôndo mba ve lu Mbakristu ga la je kpaa, maa tôô a kar sha atesen a Bibilo la. Ica i gbe ga yô, a kav ér ukwaghaôndo mban cii lu tesen kwagh u Mkaanem ma Aôndo la vough ga. Sha shighe ugen la, a za lam vea mbahemenev mba kwaghaôndo mba hen ijiir na la, lu veren ishima ér vea lumun mimi u un man akar a na ve zua a mi ken Bibilo la, nahan vea tese ior mba ken ukwaghaôndo vev mbara. Kpa kwagh gba mbahemenev mban sha kwagh la ga. Yange gba u Mbahenen Bibilo mban vea er kwagh sha mimi. Nahan ityôkyaa kera lu i vea eren kwagh ken zough vea mba ve kange ishima u lumun a atesen a aiegh la ga.—Ôr 2 Mbakorinte 6:14.

15. (a) Lu hanma shighe nahan Mbakristu hingir sha ikyev i Zegebabilon? (b) Ka mbampin mba nyi i lu u a va na mlumun sha mi ken ngeren u a dondo laa?

15 Ken ngeren ne, se hen se fa ser, yange mbaapostoli mba kpen kera mba been, ica i gbe ga yô, Mbakristu mba mimi hingir uikyangen sha ikyev i Babilon. Nahan kpa, mbampin kpishi gema due, ér: Ka akav agen a nyi a tese ér mba i shighe ve mkurem la lu duen sha ikyev i Zegebabilon, ken anyom a karen ken ijime cii man inyom i 1914 laa? Ishima yange i vihi Yehova a ior nav, sha ci u ve kera lu pasen kwagh sha shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Môm ga yumu? Man shi anmgbianev asev mbagenev yange ve tile paleghaa a tar ga zum u i lu nôngon ityav la, nahan Yehova tsaha vee? U masen kuren yô, aluer Mbakristu yange vea hingir uikyangen sha ikyev i kwaghaôndo u aiegh shighe u mbaapostoli kpe kera cii la yô, ka hanma shighe ve due kere? Mbampin mban ka mba injaav kpen kpen. A na mlumun sha mi ken ngeren u a dondo ne.