Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

“Ungwan Nen Ityesen, Lu Nen Mbafankwagh”

“Ungwan Nen Ityesen, Lu Nen Mbafankwagh”

“Ne ônov, . . . Ungwan nen ityesen, lu nen mbafankwagh.”—ANZ. 8:32, 33.

ATSAM: 56, 89

1. Ka se zua a kwaghfan nena, man kwaghfan la ka a wase se nena?

YEHOVA ka imbor i kwaghfan, shi ne ior kwaghfan na wuee. Yakobu 1:5 kaa ér: “Aluer kwaghfan una yina mô wen yô, nana̱ sôn Aôndo u ka A na ior cii wuee, A kera kôhôn ashe ga la.” Gbenda môm u se zuan a kwaghfan hen Aôndo yô, ka u ngohol tsaha shin mkôôm na. Nahan kwaghfan la una fatyô u kuran se sha akaa aa fatyô u vihin aeren a ase shi a a na se kera lu kôôsôô a Yehova ga la. (Anz. 2:10-12) Kwagh ne una na yô, se ‘lu ken dooshima u Aôndo . . . [a ishima i veren keghen] uma u tsôron.’—Yuda 21.

2. Se er nan ve tsaha u Aôndo ua doo se ishima?

2 Nahan kpa, i mar se ken isholibo shi gbenda u yange i yese se la kua akaa agen ka a na yô, i taver se u lumun tsaha shin mkôôm shin nengen akaa ne ser ka a dedoo. Ka shighe u mkôôm shin tsaha u Yehova u wase se la, ka se nenge ser ka gbenda u Aôndo a tesen se dooshima ye. Anzaakaa 3:11, 12 kaa ér: “Wan wam de lahan mtsaha u TER ga, . . . gadia or u nan doo TER ishima yô, ka nan A tsahan nan ye.” Sha mimi yô, doo u se umbur hanma shighe ser Yehova soo ér i kpe se iyol. (Ôr Mbaheberu 12:5-11.) Er Yehova a fe se vindi vindi yô, ngu a kôôm se shin a na se tsaha u u kom sha a vese vough yô. De se time ase sha kwagh u tsaha sha igbenda kposo kposo inyiin: (1) tsaha u se tsahan ayol a ase la, (2) tsaha u mbamaren, (3) tsaha u ken tiônnongo u Kristu man (4) kwagh ugen u  a hembe vihin a mnyoonom ma tsaha shin mkôôm yô.

KA SEA TSAHAN AYOL A ASE YÔ, I TESE ÉR SE MBA A KWAGHFAN

3. Wanye ka nan hen u kôron iyol tsaha shin tsahan iyol i nan nena? Tese ikyav.

3 U tsahan ayol a ase la wa u kôron iyol yase tsaha, sha er se wa ikyo sha ieren yase kua gbenda u se henen kwagh la yô. Nahan kpa i mar se a ieren i tsahan iyol yase la ga. Gba u se hen a hen. Se tese ikyav nahan: Wanye u kiriki ka nana hii u henen ikyekye i nahan yô, ormaren u nan a kôr ikyekye la sha er nana gba ga yô. Kpa wanye la ka nana hiin u nahan sha inja yô, ormaren la kpa a hii u pasen nan kure kure sha kwaghfan. Wanye la ka nana faan u moughon a ikyekye la tswen yemen yô, ormaren shon maa nan de u kôron i kuaa. Nahan kape mbamaren ka vea wa ishima a yese mbayev vev “sha mkôôm man kwaghwan u Ter” a uwer gban shio ve, kwagh la a wase mbayev mbara ve hen u kôron ayol a ve tsaha shi lun a kwaghfan je la.—Ef. 6:4.

4, 5. (a) Er nan iyol kôron tsaha shin u or tsahan iyol i nan la i lu kwagh u hange hange u una wase or u haan “orhe” iyolo? (b) Aluer se “gba kwa taankaruhar” je kpa, er nan i doo u se yina ishima ga?

4 Ior mba ve gande cii ve va hingir u fan Yehova kpa kaha ga. Ka mimi alaghga yange ve pande ve hen u kôron iyol tsaha shin tsahan ayol a ve. Nahan kpa sha kwagh u mcivir u Yehova yô, or u nan lu orhenen u he la nan ngu a via ken jijingi ga. Kpa aluer nan ngu henen u ‘haan orhe iyol’ shi eren kwagh er Kristu nahan yô, nana fatyô u vesen vian ken jijingi. (Ef. 4:23, 24) U or tsahan iyol i nan shin kôron iyol tsaha la ka kwagh u hange hange u ka a wase or u vian ken jijingi yô. Kwagh ne ka a na se hen u “[vendan] mwe u i wa Aôndo iko ga la man asaren a taregh kpaa, se̱ zenden tsev tsev man sha jighjigh man sha mciviraôndo kpaa ken tar u ainge ne.”—Titu 2:12.

5 Nahan kpa, se cii se mba mbaasorabo. (Orpa. 7:20) Zum u se er kwagh sha inja ga yô, kwagh la maa tese ér se mba tsahan iyol yase ga shin se mba kôron iyol tsaha gaa? Ka nahan ga. Anzaakaa 24:16 kaa ér: “Orperapera ka nan gba kwa taankaruhar kpa nan mough.” Ka nyi ia wase nan u moughono? Ka tahav mbu nan ga, kpa ka jijingi u Aôndo. (Ôr Mbafilipi 4:13.) U kôron iyol tsaha la ka vegher u ityamegh ki jijingi la, man kwagh ne nôngo u lun kwaghmôm a tsaha u or tsahan iyol i nan la.

6. Se er nan ve se hingir ior mba henen Mkaanem ma Aôndo tsema tsema? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

6 Akaa agen a a wase se u tsahan iyol yase yô, ka msen u eren man Bibilo i henen man u gbidyen kwar sha kwagh u se hen la. Kpa aluer ka i taver we u henen Mkaanem ma Aôndo di ye? Alaghga ka maan we iyol u henen kwagh ga. Kpa umbur wer aluer u de wer Yehova a wase u yô, una wase u. Una na a ‘sar u tsung’ u henen Mkaanem nav. (1 Pet. 2:2) Hiihii yô, sôn Yehova a wase u sha er u fatyô u kôron iyol tsaha henen Mkaanem nam yô. Shi er sha kwagh u u sen un la. U fatyô u hiin u henen kwagh kpuaa kpuaa. Shighe a karen yô, a kera taver we u henen ga shi kwaghhenen a gema maan we iyol! Jim je yô, a gema doon we tsung u teman ving pendan ishima shin gbidyen kwar sha akaawan a Yehova.—1 Tim. 4:15.

7. Aluer se mba tsahan iyol yase shin kôron iyol tsaha yô, se kôrcio u eren akaa a se we ishima u eren ken mcivir u Yehova la nena?

7 Ka sea tsahan iyol yase shin sea kôron iyol tsaha yô, kwagh la a wase se u eren akaa a se we ishima u eren ken mcivir u Yehova la. Nenge ase ikyav i ter ugen u nenge ér kwaghpasen kera ngu maan un iyol ga yô. Kaven nahan yô, a kange ishima ér una hingir pania. Nahan a ôr ngeren mba sha kwagh u tom pania ken ityakerada yase. Shi a er msen, nahan kwagh la wase un hide lu kôôsôô a Yehova shi seer taver un. Heela tseegh ga, yange a gba sha mi yô, a er ishuen pania. Nahan lu nyi i due kere? Er mbamtaver ban ga nahan kpa,  mayange hide ijime sha awashima na u hingir pania la ga. Ken masejime yô, a hingir pania.

YESE MBAYEV SHA MKÔÔM U YEHOVA

Ka maren mbayev maa mba fe kwagh u dedoo man u bo ga; gba u a tese ve (Nenge ikyumhiange i sha 8 la)

8-10. Ka nyi ia wase mbamaren mba ve lu Mbakristu u yesen mbayev vev sha er vea civir Yehova? Tese ikyav.

8 Mbamaren mba ve lu Mbakristu la mba a tom u civirigh kpen kpen. Ka tom u yesen mbayev “sha mkôôm man kwaghwan u [Yehova].” (Ef. 6:4) Tom ne ka u kiriki ga, hemban je yô, ken tar u hegen ne. (2 Tim. 3:1-5) Ka mimi, ka maren mbayev maa mba fe kwagh u dedoo man u bo ga. Shi er ka i mar ve a imoshima nahan kpa, gba u a tsaase imoshima la shin a kôôm i. (Rom. 2:14, 15) Ortimen sha akaa a Bibilo ugen kaa ér ishember i ken zwa Grika i i gem ér “tsaha” shin mkôôm la, a fatyô u geman ér “u tsahan wan.”

9 Mbayev mba mbamaren vev ve tsaha ve sha dooshima la, ka hembe kpen ve iyol shi ka i saan ve iyol. Ka i tese ve, ve fa je ér aluer u ngu a ian i eren kwagh u u soo kpa, akighir nga. Shi hanma kwagh u u tsough shi u er cii yô, kwagh a due ker, u dedoo shin u bo. Sha nahan yô, gba hange hange u mbamaren mba ve lu Mbakristu la vea suur sha Yehova a na ve kwaghfan. Shi umbur wer, gbenda u ior ve henen kwagh shin ve eren kwagh sha ajiir a ve la kaha shi kov la ka ua vaan je, kwagh a gema. Mbamaren ka vea ungwan imo i Yehova yô, mba henen a hen igbenda i vea kar sha u yesen mbayev ga; shi mba suur sha kwaghfan shin mhen u uumace ga.

10 Ikyav i tesen yô, nenge ase kwagh u Noa. Shighe u Yehova kaa a na ér a gba tso la, mayange Noa suur sha mfe na ga. Noa lu a vande gban tso ken uma na ga. Nahan a suur sha Yehova, a er “sha mi je,” inja na yô, a er hanma kwagh u Yehova kaa cii. (Gen. 6:22) Nahan lu nyi i due kere? Lu kwa u hiihii u Noa hii eren imba tom ne je la, kpa a er u vough. A gba bo ga! Shi Noa yange lu ter u injaa u nengen sha tsombor na tsembelee yô; man sha ikyaa ne kpa a kôrcio sha ci u a suur sha kwaghfan u Yehova. Sha nahan yô, a tese mbayev nav tsembelee shi a ver ve ikyav i dedoo, man kwagh ne lu kwagh u taver u eren hen atô u ior mba ve lu uma cii ve mngerem ma deemee la.—Gen. 6:5.

11. Gba hange hange u mbamaren vea ver ikyav i dedoo shighe u ve lu yesen mbayev vev la sha ci u nyi?

11 Nahan mbamaren, ne er nan ve ne er kwagh vough er Noa nahan sha ishigh ki Aôndo? Ungwan nen imo i Yehova. De nen Yehova a tese ne ken Mkaanem nam er ne yese mbayev enev yô, shi dondon nen kwaghwan u nongo na. Shighe a karen yô, alaghga mbayev ou vea sugh u sha kwagh ne! Anmgbian ugen nger wener: “M wuese gbenda u yange mbamaren av yesem la kpen kpen. Yange ve nôngo sha afatyô ve cii ér ityesen la i nyôrom ken ishima. A ve shio yô, ma m fetyô u vesen ken jijingi lun er m lu ne ga.” Kpa ashighe agen yô, mbamaren ka vea nôngo kwagh sha afatyô ve cii kpa, mbayev mbagenev ve venda u civir Yehova. Aluer kwagh er nahan je kpa, mbamaren mba ve nôngo u tesen mbayev vev mimi ne sha afatyô ve cii yô, vea lu a  imoshima i wang. Vea fatyô u lun a ishimaveren ér yange sev a hungwa a av yô, wanye la nana hide hen Yehova.

12, 13. (a) Aluer i dugh wanye ken tiônnongo kera yô, mbamaren mba nan mba ve lu Mbakristu la vea tese ér mba ungwan imo i Yehova nena? (b) Yange mbamaren mba hen tsombor ugen ungwa imo i Yehova nahan, tsombor la zua a mtsera nena?

12 Kwagh u ashighe agen ngu a na i taver mbamaren tsung u ungwan imo i Yehova yô, ka shighe u i dugh wan ve ken tiônnongo kera la. Nenge ase ikyav i ngô ugen u yange i dugh wan na ken tiônnongo sha, kera lu hen ya vea ve ga yô. A kaa ér: “Yange m ker akaa a ken ityakerada yase a me kôr ave sha mi nahan me zaan ape wam wam a lu, me za luun vea na kua wan u mar la yô.” Shi a kaa ér: “Nahan cii kpa, nomom wasem u kaven ér wan wase ne kera ngu sha ikyev yase ga, nahan a gba u se kera wa ave sha kwagh na ga, se er kwagh u Yehova a kaa yô.”

13 Yange anyom nga kar yô, i hide a wan ve la ken tiônnongo. Ngô la kaa ér: “Hegen ne hanma iyange ka a nôngo u yilan shin tindin mo a loho! Shi ngu a na mo man nomom icivir kpen kpen. Sha ci u a fa er yange se er kwagh u Yehova a kaa yô. Ngu kôôsôô a vese kpishi.” Aluer i dugh wan wou ken tiônnongo kera nahan, u “suur sha [Yehova] a ishima you cii, [u] yier sha mkav wou ga” kpa? (Anz. 3:5, 6) Umbur wer tsaha u Yehova ka u tese er a hembe kwaghfan shi se doo un ishima tsung yô. Shi umbur kpaa wer yange na Wan na sha ci u ior cii, kua wan wou kpaa. Aôndo soo ér or môm nana tim ga. (Ôr 2 Peteru 3:9.) Nahan suur sha Yehova, lumun a tsaha na la shi de un a hemen we, aluer nyoon we ormaren tsung kpaa. Er kwagh u Yehova a kaa la. Er tom ken mzough vea Yehova sha u suen tsaha u a ne la, de hendan a u ga.

TSAHA U KEN TIÔNNONGO

14. Ka se zua a iwasen ken kwaghwan u Yehova a ne se sha ikyev i “orkuranya u jighjigh” la nena?

14 Yehova tôndo zwa ér una nenge sha tiônnongo u Kristu shi una kura un shi una tesen un kpaa. Eren kwagh ne sha igbenda kpishi. Ikyav i tesen yô, a wa tiônnongo sha ikyev i Wan na. Wan na di gema tsua “orkuranya u jighjigh” sha u a naan kwaghyan sha ashighe ashighe yô. (Luka 12:42) Kwaghyan shon u ka i na un sha igbenda kposo kposo la ngu a kôôm se shin a tsaha se. Nahan pine iyol you wer, ‘I lu nahan kwaghôron shin ma ngeren u ken umagazin asev mgbegham u sôron ma mhen shin ieren yam vee?’ Aluer kwagh er u nahan yô, doo. I saan we iyol! Tese je ér u ngu den wer Yehova a maa u shin a kôôm gayô a tsaha u sha er a wase u yô.—Anz. 2:1-5.

15, 16. (a) Se zua a mtsera hen ‘ior mba i ne ve lu uiyua’ ken tiônnongo la nena? (b) Se er nan ve a saan mbatamen iyol u eren tom ve?

15 Shi Kristu na tiônnongo ‘ior mba i ne ve lu uiyua’ yô; ka mbatamen mba ve kuran iyôngo i Aôndo je la. (Ef. 4:8, 11-13) Se fatyô u zuan a mtsera hen ve nena? Gbenda môm yô, ka u kaven jighjigh u mbatamen shi dondon ikyav ve i dedoo la. Gbenda ugen yô, ka u ungwan kwagh u ve we se ken Ruamabera la. (Ôr Mbaheberu 13:7, 17.) Umbur wer se doo mbatamen ishima shi ve soo ér se vese ken jijingi. Ikyav i tesen yô, aluer ve nenge se hii u bunden mbamkombo shi gbashima u yange se lu a mi sha tom u pasen kwagh la hii u ndôhôr yô, vea er kwagh fese sha u wasen se. Vea kegh ato a vese shi vea nôngo ér vea hide a taver se sha u wan se kwagh ken Ruamabera shi taver se ishima. Ka u nenge iwasen la wer ka Yehova jighilii je a lu tesen we dooshima kpa?

16 Umbur wer ka i lu mbatamen zange u za lamen a vese wan se kwagh ga. Ikyav i tesen yô, hen ase er yange a taver profeti Natan u za lamen a Davidi zum u tor lu nôngon ér una yer isholibo i vesen i er la yô. (2 Sam. 12:1-14) Heela tseegh ga, shighe u Peteru u lu môm ken mbaapostoli mba 12 la lu hemban eren a Mbakristu mba ve lu Mbayuda tsembelee la, lu u apostoli Paulu una taver  ishima ve, una fatyô u kôôm un ye. (Gal. 2:11-14) Nahan u er nan ve u heghem mbatamen mba ken tiônnongo wou ikyava? Hiden a iyol you ijime, luun gbar gbar er a taver mbagenev u lamen a we ga yô, shi wuese kwagh. Nenge iwasen ve la wer ka gbenda u Yehova a lu tesen we dooshima yô. U er nahan yô, kwagh la una wase u tseegh ga, ve kpa vea seer eren tom ve saan saan.

17. Anmgbian u kwase ugen yange zua a mtsera ken iwasen i mbatamen mba tiônnongo na un sha dooshima la nena?

17 Yange taver anmgbian u kwase ugen u soon Yehova sha ci u akaa a vihin aa er un ken ijime la. A kaa ér, “Akaa a ngise erem la kua akaa agen yange a na m ure kpishi. Nahan m nenge mer gba u me lam a mbatamen. Yange ve lam a mo sha ishimavihin shin ve puum ga, kpa ve taver mo ishima. Hanma iyange a due mkombo u tiônnongo vea lu a akaa a eren nan nan kpa, or ve môm nan va lam a mo, nan pinem er m lu yô. Uma wam u ken ayange a karen la na yô, m nenge mer m kuma u me doo Yehova ishima ga. Nahan kpa sha ashighe ne cii, Yehova er tom a tiônnongo kua mbatamen u tesen mo er m doo un ishima yô. M ngu kôôsôô a na hegen shi msen wam yô, ma m undu un mayange ga.”

KWAGH UGEN U A HEMBE VIHIN A MNYOONOM MA TSAHA SHIN MKÔÔM YÔ

18, 19. Ka nyi i vihi i hembe mnyoonom ma tsaha shin mkôômô? Tese ikyav.

18 Er alaghga tsaha ua nyoon nahan kpa, kwagh ugen ngu u a nyoon a hembe tsaha shin mkôôm yô. Ka kwagh u ka or a venda tsaha shin mkôôm ve a due ken ieren i nan la. (Heb. 12:11) Nenge ase ikyav i iorov mba uhar mban; ka Kain kua Tor Sedekia. Shighe u Kain kôr Abel ihyom tsung la, Aôndo ta Kain icin, kaa a na ér: “Ka nyi ishima i vihi we, man ka nyi u saan ishigh sha ga? Aluer wea er sha mi yô, ma u saan ki sha gaa? Man aluer wea er sha mi ga yô, nenge, isholibo kegh sha hunda je; ka sha a we je isharen i i, i lu ye, kpa ka we man ú hemba i ye.” (Gen. 4:6, 7) Kpa Kain nômbo ikyôr. Nahan isholibo hemba un. Kwagh la va un a mnyoonom kua ican tsung je. (Gen. 4:11, 12) Luun er yange una de ér Aôndo a kôôm shin a tsaha un yô, mkôôm u Aôndo ma nyoon imba la ga.

19 Tor Sedekia yange lu tor u hemen na taver ga, shi lu iferor yô. Yange hemen shighe u akaa vihi ato ken Yerusalem la. Profeti Yeremia taver Sedekia ishima acin imôngo ér a undu igbenda na i bo la, kpa tor venda u ngohol mkôôm la. Un kpa kwagh na va kure doo ga. (Yer. 52:8-11) Sha mimi yô, Yehova soo ér mayange imba ican la i tser se ga!—Ôr Yesaia 48:17, 18.

20. Mba ve lumun mkôôm shin tsaha u Yehova la mlu ve u ken hemen una lu nena; man mba ve vende la di ka nyi ia va er ve?

20 Ken tar yô, ior mba kenger tsaha ashe ashe. Kpa ica a gba ga tsô, ibumegh ki mbaaferev kia hungwa a ve. (Anz. 1:24-31) Sha nahan yô, se “ungwan nen ityesen, [se] lu nen mbafankwagh.” Shi er Anzaakaa 4:13 a ôr nahan, “kôr ityesen gbang gbang, de pasen i ga, waan i iko, gadia ka i i lu uma wou ye.”