Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Mbamaren, Ne Mba Wasen Mbayev Enev sha er Vea Kuma u Eren Batisema Kpa?

Mbamaren, Ne Mba Wasen Mbayev Enev sha er Vea Kuma u Eren Batisema Kpa?

“Ka nyi u timbiri? Mough sha, i̱ er u batisema.”—AER. 22:16.

ATSAM: 51, 135

1. Ka nyi mbamaren mba ve lu Mbakristu la ka ve soo ér vea fa wang cii ve mbayev vev ve er batisema?

ANMGBIAN u kwase ugen u i yer iti na ér, Blossom Brandt yô, pase kwagh u za hemen shighe u tsua ér una er batisema la. A kaa ér: “Yange m zer ôron terem man ngôm mer m soo u eren batisema iwer kar imôngo, shi ashighe kpishi ve lam a mo sha kwagh ne. Yange ve soo ér mo m fa mer, kwagh u m soo u eren ne ka kwagh u beelee ga. Nahan sha iyange i Disemba 31, 1934 la, iyange i m lu veren ashe a i ne nyôr.” Nyian kpa, mbamaren mba ve lu Mbakristu la, ka ve soo u wasen mbayev vev ér ve tsua akaa a injaa a vea er yô. Aluer or ngu timbir u eren batisema shin wan a wa ahô a ityôkyaa shio yô, kwagh la una fatyô u vihin ikyaryan i nan a Yehova. (Yak. 4:17) Nahan kpa, mbamaren ka ve soo u fan wang ér cii ve mbayev vev ve er batisema yô, ve wa iyol kuma u hingir orhenen u Kristu.

2. (a) Ka nyi mbatamen mba sôron atôônanongo kpishi ve nenge a mi? (b) Se lu timen sha nyi ken ngeren nee?

2 Mbatamen mba sôron atôônanongo mbagenev nenge a  agumaior kpishi a a zurum anyom 20 shin ve hembe nahan kpuaa mba i yese ve ken mimi ne kpa ve lu a er batisema ga yô. Agumaior ne kpishi nga ze mbamkombo shi nga dugh kwaghpasen. Ka ve nenge ér ve kpa ve mba Mbashiada mba Yehova. Nahan kpa, akaa agen ka a na yô i taver ve u tseghan ayol a ve sha ci u Yehova shi eren batisema. Er nan ka i taver ve? Ashighe agen yô, mbamaren vev ka ve kaa a ve ér ve tamber. Se lu timen sha akaa anyiin ken ngeren ne, a ka a na ve mbamaren mba ve lu Mbakristu la ve kera wase mbayev vev ér ve kuma u eren batisema ga yô.

WAN WAM VESE KUMA U EREN BATISEMA?

3. Yange ishima za mbamaren mba Blossom iyol sha nyi kwagha?

3 Ishima yange i za mbamaren mba Blossom mba se ter kwagh ve sha ikyumhiange i sha môm la iyol man lu sha inja je. Yange ve soo u fan aluer wan ve ne vese kuma u fan inja i batisema u eren man er kwagh la a lu beerkwagh ga yô. Mbamaren vea er nan ve vea fa aluer wan ve kuma u tseghan iyol na hen Yehova?

4. Kwaghwan u Yesu u i nger ken Mateu 28:19, 20 la una wase mbamaren u tesen mbayev vev nena?

4 Ôr Mateu 28:19, 20. Er i pase ken ngeren u karen la nahan, Bibilo tese anyom a or a nyôr ve nana kuma u eren batisema ga. Nahan kpa, doo u mbamaren vea gbidye kwar vea kav kwagh u a lu u geman or hingir orhenen la. Ishember i ken zwa Grika i i gem ken Mateu 28:19 ér ‘gema nen ior ve hingir mbahenen’ la ngi ôron kwagh u tesen ior a awashima u geman ve hingir mbahenen. Orhenen ka or u nan hen atesen a Yesu, nan fe a shi nan kange ishima u dondon a yô. Sha nahan yô, awashima u mbamaren mba ve lu Mbakristu la i lu u tesen mbayev vev hii shighe u ve lu iyev la je, sha er vea wase ve, ve hingir mbahenen mba Kristu mba ve tsegh ayol a ve yô. Ka mimi, anikyundanev yô, ka ve lu a kuma u eren batisema ga. Nahan kpa, Bibilo tese ér mba ve lu mbayev her je kpa, vea fatyô u kaven mimi u Bibilo la shi una doo ve.

5, 6. (a) Gbenda u Bibilo i ôr kwagh u Timoteu la na se kure ikyaa ser nyi sha kwagh u batisema naa? (b) Mbamaren mbafankwagh vea fatyô u wasen mbayev vev sha gbenda u hemban doon nena?

5 Timoteu lu orhenen u tsua u civir Yehova shighe u lu gumor yô. Apostoli Paulu nger ér, hii iyev je Timoteu hen mimi u Ruamabera la. Er Timoteu vese hen tsombor u mbagenev civir Yehova ga nahan kpa, ngô na man ngôtamen na wase un u soon Mkaanem ma Aôndo. Kwagh ne na yô, jighjigh na taver gbang. (2 Tim. 1:5; 3:14, 15) Shighe u Timoteu zurum anyom 20 shin hemba nahan kpuaa la je, hingir Orhenen u Kristu u kuma u eren ityom i civirigh ken tiônnongo yô.—Aer. 16:1-3.

6 Ka mimi, mbayev kaha. Shi gbenda u ka ve kav mimi shi ve vese ken jijingi la kpa kaha. Mbagenev ka ve fa mimi ne i wanger ve shi ve fa u tsuan akaa a injaa zum u ve lu agumaior la, nahan ve soo u eren batisema. Mbagenev di yô, ka ve gande cii ve wa agoyol u eren batisema ye. Mbamaren mbafankwagh mba torough a mbayev vev ér ve er batisema ga. Kpa, ka ve wase hanmô ve sha er nana vese ken jijingi shi nana za ikyura iyol i nan yô. Mbayev ka vea dondo kwaghwan u ken Anzaakaa 27:11 la yô, i saan mbamaren iyol. (Ôr.) Kpa gba u vea umbur ér awashima ve ka u wasen mbayev vev ér ve hingir mbahenen. Aluer mbamaren mba a kwagh ne ken ishima yô, doo u vea pine ayol a ve ér, ‘Wan wam ngu a mfe kuma u una tsegha iyol na sha ci u Aôndo, una er batisema?’

WAN WAM NGU A MFE KUMAA?

7. Saa or a fa hanma kwagh ken Bibilo a bee ve nana kuma u eren batisema yee? Ta iwanger.

7 Mbamaren ka vea tesen mbayev vev yô,  ve soo ér mbayev mbara ve kav mimi ne tsembelee sha er mfe la una wase ve vea tsegha ayol a ve yô. Nahan kpa, saa or a fa hanma kwagh cii ve nana tsegha iyol i nan hen Aôndo shi nana er batisema ga. Gba u mbahenen cii vea za hemen u seer zuan a mfe u vough la her, zum u ve er batisema kera je kpaa. (Ôr Mbakolose 1:9, 10.) Nahan, gba u or a lu a mfe a kuma nena ve nana er batisema?

8, 9. Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u Paulu man orkurangaadi laa?

8 Mbamaren vea fatyô u henen kwagh ken kwagh u yange er tsombor ugen sha ayange a mbaapostoli la. (Aer. 16:25-33) Shighe u Paulu za zende na u mishen u sha uhar er ken inyom i 50 nahan la, a kar ken Filipi. Za nyer ker yô, i kôr un vea ikyartom na Shila i wa ve aie iyol, maa i kende ve ken purusu. Tugh mbu il yô, tartenger je, amagh a purusu la tenger shi ihinda na kpa bugh cica cii. Maa orkurangaadi la hen ér mbakwarev yevese, nahan soo u wuan iyol na, kpa Paulu yange un. Maa Paulu man Shila zua a ian i pasen orkurangaadi la kua tsombor na kwagh. Er mimi u ve hen sha kwagh u Yesu la doo ve yô, ve er nena? Yange ve er batisema a atimbir shio. Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh ve nee?

9 Alaghga tsô, orkurangaadi la lu orshoja u Mbaroma u de tom yô. Yange fa Mkaanem ma Aôndo ga. Nahan cii man a zua a mfe u Ruamabera la yô, gba u una hen Bibilo shi una fa kwagh u Aôndo a soo ér mbacivir un ve eren la shi una kange ishima u dondon atesen a Yesu kpaa. Er hen kwagh ne ken anshighe kpuaa nahan kpa, kwagh u hen ne doo un ishima shi mfe u zua a mi sha kwagh u mimi u Ruamabera la mgbegha un u eren batisema. Yange er batisema kpa za hemen u seer mfe je ka u henen a hen ga. Se fatyô u henen kwagh ken ikyav i orkurangaadi la. Aluer wan wou tese wang ér atesen a Ruamabera la doo un tsung shi a fa inja i or tseghan iyol i nan shi eren batisema la nahan u er nena? U fatyô u kaan a nan wer nana za ôr mbatamen, sha er vea nenge aluer nan kuma u nana er batisema yô. * Shi gba u nana za hemen u seer mfe u nan lu a mi sha kwagh u awashima u Yehova la ken uma u nan, zan zan gbem sha won er mbahenen mbagenev kpa i lu nahan.—Rom. 11:33, 34.

DOO U WAN WAM UNA ZUA A ITYESEN I KEN MAKERANTA A ZA KIGHIR NENA?

10, 11. (a) Mbamaren mbagenev kure ikyaa ér nyi? (b) Ka nyi i doo u ia hemba gban mbamaren ishima?

10 Mbamaren mbagenev kure ikyaa ér, aluer wan ve u nomso shin u kwase timbir u eren batisema sha er nana vande zan makeranta u vesen shi nana zua a tom u injaa yô, a hemba doon. Ka mimi, alaghga awashima u ve lu a mi la a lu u bo ga, nahan kpa kwagh ne una wase wan ve la u zan ikyura sha mimii? Mnenge ve la zua sha kwagh u Ruamabera a tese kpa? Mkaanem ma Yehova taver se ishima ér se er nyi a uma wase?—Ôr Orpasenkwagh 12:1.

11 Doo u se umbur ser, tar ne man hanma kwagh u a lu shin u cii ngu hendan a kwagh u Yehova a soo la man gbenda u a henen kwagh la. (Yak. 4:7, 8; 1 Yoh. 2:15-17; 5:19) Aluer wanye nan ya ikyar vea Yehova kôôsôô yô, kwagh la una wase nan u hendan a Satan man tar na kua mhen na u kpeegh la. Aluer ormaren nan hemba veren kwagh u eren tom u uke shin zan makeranta u vesen la hiihii yô, kwagh la una na wan u nan nana hingir u henen ér akaa a taregh hemba ikyar i nan ye a Yehova la. Kpa ne  mbamaren mba ne soo mbayev enev yô, ne lumun ner tar ne u tese ve mhen u tar u lu a mi sha kwagh u zan ikyura ken uma laa? Jighilii yô, ka shighe u se ver Yehova hiihii ken uma wase la tseegh, ka se zua a msaanyol u mimi shi se za ikyura ye.—Ôr Pasalmi 1:2, 3.

ALUER WAN WAM VA ER ISHOLIBO DI YE?

12. Er nan ve mbamaren mbagenev ka ve soo ér wan ve a timbir u eren batisema?

12 Kwasekristu ugen pase akaa a yange na ve un soo ér wan na u kwase a de eren batisema ga yô. A kaa ér: “Kunya kôrom kpishi u kaan mer, ityôkyaa i vesen yô, lu sha ci u aluer a va er kwaghbo yô, a dugh un ken tiônnongo kera.” Mbamaren mbagenev kpa nenge ér, hemba doon u wan ve nana timbir u eren batisema zan zan nana va vese nana kuma u palegh aeren a mbayev a sha ibume la, er anmgbian u kwase ne nahan. (Gen. 8:21; Anz. 22:15) Alaghga vea kure ikyaa ér: ‘Er wan wam a lu a er batisema ga yô, a fatyô u dughun un ken tiônnongo ga.’ Er nan ve mhen ne a lu u sha mi ga?—Yak. 1:22.

13. Aluer or timbir u eren batisema yô, Yehova una kera pine nan kwagh sha ieren i nan gaa? Ta iwanger.

13 Sha mimi yô, mbamaren mba ve lu Mbakristu la vea soo ér wan ve a er batisema cii ve nana mase vian kuman u tseghan iyol i nan sha ci u Yehova ga. Nahan kpa, aluer mbamaren hen ér, er wan ve a lu a er batisema ga yô, Yehova una pine nan kwagh sha ieren i nan ga yô, ka mimi ga. Er nan ve kwagh a lu nahana? Ka batisema or a er ve nana kuma u Yehova una pine nan kwagh sha ieren i nan ga. Wanye ka nana faan kwagh u Yehova a soo kua u a soo ga la je, nan kuma u Yehova una pine nan kwagh sha ieren i nan. (Ôr Yakobu 4:17.) Sha nahan yô, mbamaren mbafankwagh mba ne ér iyol i kpe wan ve u eren batisema ga, kpa ka ve nôngo tsung sha er vea ver nan ikyav i dedoo yô. Ka ve soo ér vea yese wan ve hii iyev je, atindi a Yehova a sha kwagh u aeren a wang la a doo nan ishima tsung. (Luka 6:40) Aluer atindi la doo wanye la ishima yô, aa kura nan; sha ci u kwagh la una mgbegha nan u kuran atindi a Yehova.—Yes. 35:8.

MBAGENEV VEA FATYÔ U WASEN

14. Mbatamen vea fatyô u wasen mbamaren mba ve lu wasen mbayev vev ér ve ar sha iaven i eren batisema la nena?

14 Er mbatamen mba ken tiônnongo ve lu mbakuran mba ken jijingi yô, vea fatyô u wasen mbamaren sha u lamen a mbayev vev sha inja sha akaa a ve soo u va eren ken nongo u Yehova la. Anmgbian u kwase ugen u a er tom pania i hembe anyom 70 yô, umbur er iliam i yange un lam vea Anmgbian Charles T. Russell shighe u un lu anyom ataratar la wase un yô. A kaa ér: “Yange tôô miniti 15 lam vea mo sha kwagh u m soo u va eren ken nongo u Yehova yô.” Mimi yô, aluer se lam a or sha inja shi se taver nan ishima yô, alaghga kwagh la a wase nan sha gbenda u nana hungur a mi ken uma u nan ga yô. (Anz. 25:11) Mbatamen shi vea fatyô u lôhôn mbamaren man mbayev tom hen Iyou i Tartor. Vea fatyô u nan mbayev tom u u kom sha anyom a ve man tahav vev yô.

15. Ka sha igbenda i nyi nahan anmgbianev mbagenev ken tiônnongo vea fatyô u taver agumaior ishima?

15 Anmgbianev mba ken tiônnongo kpa vea fatyô u wasen sha u tesen ér, kwagh u agumaior gba ve ishima. Kwagh ne wa u nengen akaa a agumaior ne a lu eren u tesen ér nga vesen ken jijingi la. Ma gumor na ikyar i doon tsung shin nan er asaimenti ken mkombo u ken atô u kasua laa? Ma gumor nan hemba ma imeen i karen  jighjigh u nan shin nan pase kwagh ken makeranta shighe u ian i dugh yôô? Wuese nan fese. U fatyô u keren ian taver ma gumor ishima cii man a hii mkombo ye; shin u fatyô u eren nahan shighe u i dugh yô. Tese nan wer kwagh u nan gba u ishima. Aluer se er nahan yô, agumaior aa nenge ér ve kpa mba ken “mkohol u tamen” ne.—Ps. 35:18.

WASE WAN WOU A KUMA U EREN BATISEMA

16, 17. (a) Er nan i gbe hange hange u mbayev vea er batisema? (b) Ka msaanyol u nyi mbamaren mba ve lu Mbakristu la vea fatyô u zuan a mi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

16 U yesen wan ‘sha mkôôm man kwaghwan u Yehova’ la ka môm ken ityom i civirigh i hemban cii i mbamaren mba ve lu Mbakristu vea fatyô u eren yô. (Ef. 6:4; Ps. 127:3) Yange or a mar wan ken ikyurior i Iserael je maa i tsegha wan la sha ci u Yehova. Kpa hegen yô, ka nahan ga. Shi aluer Yehova man mimi doo mbamaren ishima yô, maa tese ér mbayev vev kpa a lu nahan ga. Doo u mbamaren vea wa ishima ér hii iyange i ve mar wan la je, vea hii u tesen nan nana hingir orhenen shi vea wase nan, nana hingir or u civir Yehova u nan tsegh iyol i nan shi i er nan batisema yô. Kwagh môm ngu u a hembe kwagh ne ga. Gba u se fa ser, ka iyol i or tsegh sha ci u Yehova la kua batisema u nan man tom u nan lu eren Yehova sha mimi la ua na nana kuma u a yima nan sha shighe u zegecan la ye.—Mat. 24:13.

Gba u mbamaren vea lu a awashima u wasen mbayev vev ér ve hingir mbahenen (Nenge ikyumhiange i sha 16 man 17 la)

17 Shighe u Blossom Brandt soo u eren batisema la, mbamaren nav soo u fan aluer a kuma u eren kwagh u injaa ne yô. Yange mba fe ér a kuma yô, ve kpa ve lumun. Hen tugh mbu kpernan i er un batisema la, ter na er kwagh u doon tsung. Blossom kaa ér: “Yange kaa ér se cii se gure anu inya, maa er msen. A kaa a Yehova ér doo un kpishi er wan na u kwase u cuku ne a soo u tseghan iyol na sha ci u Yehova nahan.” Anyom kar hegen hemba 60; kpa Blossom kaa ér: “Ken uma wam cii tugh mbura mbua hungur mo mayange ga!” Nahan yô mbamaren, ne kpaa ma i saan ne iyol u nengen er mbayev enev ve tsegh ayol a ve sha ci u Yehova shi i er ve batisema, ve hingir mbacivir un yô; shi i lu kwagh u nan ne mkom kpaa.

^ par. 9 Mbamaren vea fatyô u timen sha akaa a doon tsung a a lu ken takeda u Questions Young People Ask—Answers That Work, Tihi u sha 2, peeji 304 zan zan 310 la vea mbayev vev. Shi nenge “Ngeren u Mpin” u a lu ken Tom Wase ú Tartor u Aipor 2011 peeji 2 la.