Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Batisema Ka Kwagh u Hange Hange u I Gbe u Mbakristu Vea Er Yô

Batisema Ka Kwagh u Hange Hange u I Gbe u Mbakristu Vea Er Yô

“Batisema u ne kpaa ne lu waren sha mi hegen yô.”—1 PET. 3:21.

ATSAM: 52, 41

1, 2. (a) Mbamaren mbagen mba ve lu Mbakristu ka ve er nena shighe u i sar wan ve u eren batisema? (b) Ka i pine mba i lu u a er ve batisema la ér, ve tsegha ayol a ve sha ci u Yehova vee, sha ci u nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

YANGE mbamaren mba wankwase ugen u i yer iti na ér Maria yô, tema lu kenger er wan ve ne mough tile sha vea mbagenev mba ve kpa lu u a er ve batisema yô. Wankwase la na mlumun wanger wanger sha mbampin uhar mba ornankwaghôron pine la. Been yô, ica gba ga je maa i er un batisema.

2 Er Maria tsegha iyol na sha ci u Yehova, i er un batisema yô, doo mbamaren nav a na kpen kpen. Nahan kpa, cii man shighe ne yô, ishima wa nyian ngô na. Lu pinen ken ishima na ér: ‘Maria vese kuma u eren batisema? A kav er kwagh u un lu eren ne i lu kwagh u inumbe ga kpa? Hemba doon u una tamber tsô una va er batisema gaa?’ Ka mbampin mba mbamaren kpishi mba ve soo mbayev vev ka ve pine shighe u i sar wan ve u eren batisema je la. (Orpa. 5:5) Kwagh ne ngu nahan sha ci u akaa aa hembe lun hange hange a Orkristu nana er ken uma u nan yô,  ka u tseghan iyol i nan sha ci u Yehova shi eren batisema.—Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “U Tsegha Iyol You sha Ci u Yehova?” la.

3, 4. (a) Apostoli Peteru yange tese er i lu hange hange u eren batisema nena? (b) A fatyô u karen batisema sha tso u i gba sha shighe u Noa la sha ci u nyi?

3 Shighe u apostoli Peteru lu ôron kwagh u batisema la, a tôô tso u Noa lu gban la kar sha batisema nahan ér: “[A] tese ikyav sha batisema u ne kpaa ne lu waren sha mi hegen yô.” (Ôr 1 Peteru 3:20, 21.) Tso la lu kwagh u tesen ken igbar wang ér Noa na ishima na cii u eren ishima i Yehova. A er tom u Yehova wa un la sha mimi zan zan kar kuren. Tom u Noa er sha jighjigh la na yô, Yehova war un vea tsombor na shighe u va a Mngerem ma Deemee sha tar la. Kpa lu nyi jighilii Peteru soo ér se kava?

4 Tso la lu kwagh u tesen ior ér Noa na Aôndo jighjigh. Batisema kpa er ka i er un sha ashe a ior nahan, kape i lu je la. Ka a tese nyi? Ka a tese ér orhenen u Kristu la nan tsegha iyol i nan ér nana er ishima i Yehova sha ci u jighjigh u nan ne Kristu la. Mbahenen mba ve tsegh ayol a ve sha ci u Yehova yô, ka ve er tom u Aôndo a ne ve la sha mimi er Noa nahan. Er yange i yima Noa sha shighe u mngerem ma deemee la nahan, kape mba ve er batisema la kpa a yima ve shighe u a lu timin tar ne je la. (Mar. 13:10; Mpa. 7:9, 10) Kwagh ne na yô, gba hange hange u or a tsegha iyol i nan sha ci u Yehova shi a er nan batisema. Or u nan gbe timbir u eren batisema tsô yô, alaghga ian i va zuan a uma u tsôron la ia kar nan.

5. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

5 Er se fe ser batisema ka beerkwagh ga yô, se lu timen sha mbampin utar. Ka nyi Bibilo i er sha kwagh u batisema? Ka nyi i gbe u or a er keng ve nana er batisema? Er  nan i gbe u se umbur ser batisema ka kwagh u hange hange zum u se lu henen Bibilo a mbayev asev shin ior mbageneve?

KWAGH U BIBILO I TESE SHA KWAGH U BATISEMA YÔ

6, 7. (a) Pase ityôkyaa i Yohane eren ior batisema yô. (b) Ka nyi batisema Yohane er u lu inja kposo?

6 Batisema u Bibilo i hii ôron kwagh na yô, ka u Yohane u eren Batisema eren ior la. (Mat. 3:1-6) Yange ior ve va ér Yohane a er ve batisema sha u tesen ér ve gema ishima; ve de asorabo a ve lu eren, peren Tindi u Mose la. Shi Yohane er batisema ugen u hemba lun hange hange shi lu inja kposo yô. Batisema ne lu sha ci u mgemshima ga. Yohane zua a ian i civirigh i eren Yesu, wan u Aôndo u vough la batisema. (Mat. 3:13-17) Yesu yange er ma isholibo ga, nahan ityôkyaa lu i una gema ishima ga. (1 Pet. 2:22) Batisema la lu ikyav i tesen ér Yesu tsegha iyolna sha u eren ishima i Aôndo.—Heb. 10:7.

7 Shi shighe u Yesu lu eren tom na shin tar la, mbahenen nav lu eren ior batisema. (Yoh. 3:22; 4:1, 2) Mba i lu eren ve batisema la kpa kwagh ve kaha a mba Yohane er ve batisema la ga. Ve cii lu sha ci u ve gema asema, ve de u eren asorabo a ve lu eren peren Tindi u Mose la. Nahan kpa, ka va nderen Yesu shin ku yô, gba u a er mbadondon un batisema sha ityôkyaa igen kposo.

8. (a) Ka tom u nyi Yesu wa mbadondon un shighe u i nder un shin ku laa? (b) Pase inja i batisema u Mbakristu ve eren la.

8 Ken inyom i 33 la, yange mba nderen Yesu shin ku yô, a ande hen ikpelaior i hemban 500 nahan; nomso man kasev shi alaghga mbayev kpa lu. Alaghga lu shighe ne ôr mkaanem man ye. A kaa ér: “Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi, tesen nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii.” (Mat. 28:19, 20; 1 Kor. 15:6) Ikyav tese ér mbadondon Yesu uderi imôngo lu her shighe u wa ve tom u geman ior hingir mbahenen la. Yesu lu pasen heen wang ér, batisema ka kwagh u i gbe hange hange u or u nan soo u hingir orhenen u Kristu cii nana er yô. (Mat. 11:29, 30) Hanma or u nan soo u civir Aôndo sha gbenda u A soo la yô, saa nana fa tom u Yesu a lu eren sha u kuren awashima u Aôndo la, maa nana er batisema. Ka cii kwagh u una na or a er batisema sha mnger ve Aôndo una lumun a mi je la. Bibilo ôr akaa kpishi a a tese ér, mba ve hingir mbahenen mba Kristu sha ayange a mbaapostoli la fa inja i batisema yô. Shi yange ve timbir u eren batisema ga.—Aer. 2:41; 9:18; 16:14, 15, 32, 33.

DE TIMBIR GA

9, 10. Ka nyi se hen ken kwagh u batisema u Oretiopia, man batisema u Paulu laa?

9 Ôr Aerenakaa 8:35, 36. Nenge ase ikyav sha kwagh u Oretiopia u za civir Aôndo ken Yerusalem lu hiden ne. Ortyom u Yehova yange tindi Filibu hen or ne. Za zough a na yô, Filibu “gba ôron un kwagh u Yesu.” Tsô Oretiopia ne er nena? Kwagh u er la tese wang ér mimi u hen la doo un. Yange sar un u eren kwagh u Yehova a soo ér Mbakristu ve eren yô, nahan a er batisema her ave ave je.

10 Ikyav i sha uhar yô, ka i Oryuda ugen u tôvon Mbakristu a ican yô. Yange i mar un ken ikyurior i i tsegha i sha ci u Aôndo yô. Nahan kpa, Mbayuda mban vihi ikyar i ve ya a Yehova la. Or ne lu a gbashima sha atesen a kwaghaôndo u Mbayuda la, kpa gema va hen kwagh u injaa ugen. Shighe u i nder Yesu Kristu shin ku, yem sha la, un iyolna lam a or ne. Tsô or ne er nena? A lumun iwasen i Orkristu ugen u i yilan un ér Anania yô, na un la. Bibilo ôr se kwagh u  or ne ér: “Tsô a kighir a mough sha, maa i er un batisema.” (Aer. 9:17, 18; Gal. 1:14) I va gema yilan or ne ér apostoli Paulu. Umbur wer, Paulu kaven ér Aôndo ngu eren tom a Yesu u kuren mbaawashima Nav yô, a kera timbir ga, a er batisema her ave ave je. —Ôr Aerenakaa 22:12-16.

11. (a) Ka nyi ka i mgbegha mbahenen Bibilo u eren batisema? (b) Ka sea nenge mbahev vea eren batisema nahan, i lu se ken ishima nena?

11 Mba ve henen Bibilo nyian kpa kape kwagh ve ka a nôngo u lun je la; vea lu mbayev shin mbaganden kpaa. Ve mba ve lu a jighjigh u nan shi mimi u ve hen ken Bibilo la a doo ve tsung yô, ka ve kegh a kegh iyol u tseghan ayol ve sha ci u Yehova shi eren batisema. Kwaghôron u ka i na sha ci u mba ve lu eren batisema la ka môm ken akaa a ka se ver ashe a mi sha hanma mkohol yô. Mbashiada mba Yehova ka ve ember shighe u orhenen Bibilo nan ngohol mimi shi nan kom u a er nan batisema yô. Mbamaren mba ve lu Mbakristu ka vea nenge ônov vev a eren batisema nahan i saan ve iyol ga he? Ken inyom i tom i 2017 la, iorov mba hemban 284,000 mba “sar ve, [NW]” yô, er batisema sha mnger sha u tesen ér ve tsegha ayol a ve sha ci u Yehova. (Aer. 13:48) Mba ve hingir mbahenen mban kav wang er batisema i lu kwagh u i gbe hange hange u Mbakristu vea er yô. Kpa, kanyi yange gba u vea er cii ve vea kuma u eren batisema?

12. Ka nyi i gbe u orhenen Bibilo nana er cii ve nana er batisema?

12 Cii man orhenen Bibilo nana er batisema yô, saa nana na Aôndo jighjigh. Gba u nana lu a mfe u vough sha kwagh u Aôndo kua awashima na, man kwagh u a er sha u yiman uumace la. (1 Tim. 2:3-6) Imba jighjigh u nan ne ka a mgbegha nan u palegh u eren kwagh u una vihi Aôndo ishima la, nahan nan dondon atindi a Yehova a perapera la. (Aer. 3:19) Kwagh ne ngu hange hange sha ci u Yehova una lumun or u nan tsegha iyol i nan sha ci na kpa nan gem nan lu eren akaa a a ker a ihyom la ga. (1 Kor. 6:9, 10) Kpa gba u or a er kwagh a hemba di u kuran atindi a Yehova tsô la. Or u nan lu keren u eren kwagh u perapera yô, gba u nana zaan mbamkombo mba tiônnongo shi nana eren tom u pasen kwagh u waren ior shi geman ve hingir mbahenen la sha gbashima. Yesu yange kaa ér ka mbahenen nav mba mimi vea er tom ne ye. (Aer. 1:8) Ka shighe u orhenen u he nan er akaa ne la ve nana fatyô u eren msen hen Yehova ken iuv, tseghan iyol i nan ye. Nana been yô, maa nana tese iyoltseghan i nan la ken igbar sha u eren batisema mbagenev kpa vea nenge.

WASE MBAHENEN BIBILO VE LU A AWASHIMA U EREN BATISEMA

Ka u wase or u u lu henen kwagh a nan la u fan er batisema a lu kwagh u hange hange kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 13 la)

13. Gba u mba ve lu tesen ior Bibilo la vea fa wang ér batisema ka kwagh u i gbe hange hange u Orkristu nana er sha ci u nyi?

13 Er se lu wasen mbayev asev man mbahenen Bibilo ser ve er akaa a i doo u vea er hange hange la yô, se umbur ser mba ve soo u dondon Yesu sha mimi cii, gba u vea er batisema. Aluer se mba a kwagh ne ken ishima yô, se hemba lamen a mba se lu henen kwagh a ve la sha gbenda u a kôr ve ken ishima yô. Hanma shighe u ian i dugh cii, doo u se ôron ve er i gbe hange hange u vea tsegha ayol a ve shi vea er batisema yô. Sha mimi yô, se soo ser mbayev asev man mba se lu henen Bibilo a ve la cii ve kuma u eren batisema!

14. Er nan ve se kighir or ser nana er batisema ga?

14 Nahan kpa, mbamaren shin or u nan lu tesen or Bibilo gayô ma orgen ken tiônnongo nana de kighir or ér nana er batisema ga. Yehova kighir or ga. (1 Yoh. 4:8) Kpa er se lu tesen ve la, doo u se pase ve  var var er i gbe hange hange u ve ayol a ve vea ya ikyar a Aôndo yô. Mimi u Bibilo ka a doo orhenen shi i sar nan u eren ityom i Mbakristu ve ishima i mgbegha nan, nan er batisema ye.—2 Kor. 5:14, 15.

15, 16. (a) I ver anyom a or a nyôr ve nana er batisema yôô? Ta iwanger. (b) Aluer orhenen u he yange nan vande eren batisema shighe u nan lu ken kwaghaôndo ugen kpa, gba u shi nana er batisema sha u hingir Orshiada u Yehova sha ci u nyi?

15 I ver anyom a or a nyôr cii ve nana er batisema ga. Er ior ve lu kwaghmôm ga yô, mbagenev ka ve hemba vesen ken jijingi fele a mbagenev. Mbagenev kpishi ka ve er batisema shighe u ve lu iyev la, shi ve za hemen u civir Yehova sha mimi. Mbagenev di ka ve va hen mimi u Bibilo la ken ganden, nahan ve kav er i gbe hange hange u vea er batisema yô. Ve mbagenev je yô, ka ve hemba anyom 100!

16 Yange kwase ganden ugen u i lu henen Bibilo a na yô, pine anmgbian u kwase u lu tesen un Bibilo la ér, ka hange hange u shi una hide a er batisema? A pine nahan sha ci u ken anyom a karen ken ijime la, vande eren batisema ken ukwaghaôndo kposo kposo. Nahan ve time sha avur a Bibilo a a ne mlumun sha mpin la yô. Kwase la maa kav kwagh u Bibilo i tese ér saa or a er keng la, nahan ica kera gba ga je maa er batisema. Er zurum anyom 80 nahan kpa, nenge ér ityôkyaa ngi i una er batisema ga ze. Nahan saa se lu a mfe u vough sha kwagh u awashima u Yehova ve, una lumun a batisema wase ye. Sha nahan yô, gba u mbahenen mbahev vea er batisema, aluer yange ve vande eren ken kwaghaôndo ugen je kpaa.—Ôr Aerenakaa 19:3-5.

17. Ka nyi i doo u or nana gbidye kwar sha mi sha iyange i nan er batisema laa?

17 Ka i saan or iyol tsung sha iyange i nan er batisema la. Shi ka shighe u hiden gbidyen kwar zulee. Gba u or a nôngo kwagh tsung ve nana fatyô u kuren iceghzwa i batisema i nan er la ye. Ka nahan ve Yesu tôô u lun orhenen u Kristu la kar sha igbur ye. Gba u mbahenen mba Yesu vea “kera lu uma sha ci ve ayol a ve ga, kpa [a] lu sha ci u Un u A kpe sha ci ve shi i nder Un” la.—2 Kor. 5:15; Mat. 16:24.

18. Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi ken ngeren u a dondo nee?

18 Lu akaa a ngô u Maria lu henen ken ishima ve hingir u pinen mbampin mba ve lu ken mhii u ngeren ne je la. Aluer u ngu ormaren yô, alaghga u vande pinen iyol you wer: ‘Mimi je, wan wam kuma u eren batisema? A fa kwagh u Yehova kuma u una tsegha iyol na sha ci Na? Saa wan wam una za makeranta a ar sha azenger shi una zua a tom cii ve una er batisema yee? Aluer wan wam er batisema maa va er isholibo i vesen di ye?’ Se lu timen sha mbampin mban ken ngeren u dondon ne, shi se nenge er mbamaren mba ve lu Mbakristu la vea fatyô u lun a mnenge u vough sha kwagh u batisema yô.