Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Maaci 2017

Tese Jighjigh u Nan, Nahan Tsua Akaa sha Kwaghfan!

Tese Jighjigh u Nan, Nahan Tsua Akaa sha Kwaghfan!

‘Za hemen u sônon sha jighjigh u nan, de te akpelan sha ma kwagh ga.’—YAK. 1:6.

ATSAM: 81, 70

1. Ka nyi yange i na ve Kain tsua u eren kwagh u vough ga, man lu nyi i due kere?

YANGE gba u Kain una tsua kwagh ugen u hange hange u una er yô. Lu u una hemba mbamhen nav mba bov mbara, gayô una de ér ve ya tor sha a na. A lu nyi je una tsua u eren kpa, kwagh u una due ker la una bende a na sha ayange a uma na cii. U fa kwagh u Kain tsua u eren yô; yange tsua kwagh u vough ga. Kwagh u tsua u eren la man kwagh u due ken ieren na la na yô, anngô na Abel u lu orjighjigh la hingir u zuan a ku. Shi kwagh u Kain yange tsua u eren la vihi mlu na u kôôsôô vea Orgban na la.—Gen. 4:3-16.

2. Ian i se lu a mi i tsuan kwagh u se er sha kwaghfan la ngi hange hange nena?

2 Se kpa se mba a ian i tsuan akaa a se er yô. Ka hanma kwagh u se tsough u eren cii ka a na se uma shin ku ga. Nahan cii kpa, akaa kpishi a se tsough u eren la aa fatyô u benden a vese sha gbenda u vesen. Shighe u se tsough u eren akaa a dedoo yô, kwagh la ka a na se lu ken bem, shi mbamzeyol man akaa a van se ahenge la a lu kpuaa tseegh.—Anz. 14:8.

3. (a) Aluer se soo u tsuan akaa sha kwaghfan yô, doo u se na jighjigh a nyi? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

3 Ka nyi ia wase se u tsuan akaa sha kwaghfana? Gba u se na  Aôndo jighjigh a akpelan a tan shio, sha ci u a kegh iyol u wasen se shi ngu a tahav mbu wasen se u lun a kwaghfan. Shi gba u se na Mkaanem ma Yehova man gbenda u a eren akaa la jighjigh, shi se suur sha akaawan a a lu ken mkaanem ma Aôndo a ne i nger la. (Ôr Yakobu 1:5-8.) Er se lu seer kporom ikyua a na shi mkaanem nam ma a lu seer doon se ishima la, kwagh la una na se hemba suur sha a na ser, a fa kwagh u a hembe doon sha ci wase yô. Aluer se er nahan yô, a hingir ikye yase u ôron Mkaanem ma Aôndo cii ve, tsuan akaa a se er ye. Kpa se er nan ve se hemba fan igbenda i injaa i ia wase se u tsuan akaa a se er laa? Doo u se sôr akaa a se vande tsuan u eren laa?

SE CII GBA U SE TSUAN AKAA A SE ER YÔ

4. Yange gba u Adam una tsua nyi, man ka akaa a nyi due kere?

4 Hii sha shighe u i gba uumace la je, nomso man kasev mba a ian i tsuan akaa a hange hange a vea er yô. Lu u Adam una tsua u ungwan imo i Orgban na la gayô imo i Ifa. Adam tsua u ungwan imo i kwase na Ifa, nahan u nenge kwagh u Adam tsua u eren la nena? Kwase na u i vande bumen un la, mgbegha un tsua ibumekwagh, man kwagh ne na yô, gba u una kera lu ken Paradiso ga, shi shighe kar yô, kwagh ne va un a ku. Nahan lu mhii u kwaghbo jimin cii je la. Se mba tagher a akaabo a a dugh ken ibumekwagh u Adam tsua u eren la zan zan nyian.

5. Gba u se nenge ian i se lu a mi i tsuan akaa a se er la nena?

5 Alaghga mbagenev vea nenge ér, luun er gba u se tsuan akaa a se er la ga yô, uma ma a hembe doon cii. We kpa kape u nenge laa? Umbur wer, Yehova yange gba uumace ér ve lu atoki, nahan ve de fetyô u henen kwagh shin tsuan akaa a vea er la ga ze. Bibilo tese se kwagh u se er ve se tsua akaa sha kwaghfan yô. Er Yehova a soo ér se tsuan akaa a se er la nahan kpa, a soo ér se tsua akaa a kwaghbo una due ker la ga. Nenge ase akaa agen a a tese kwagh ne wang yô.

6, 7. Lu u Mbaiserael mba sha ayange a tsuaa la vea tsua u eren nyi, man hii nan ve lu ve ican tsung u tsuan kwagh u voughloo? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

6 Mbaiserael mba sha ayange a tsuaa la, mba za nyer mba tem ken Tar u Ityendezwa la yô, gba u vea tsua kwagh u vesen u vea er yô. Lu u vea tsua u civir Yehova shin aôndo ugen gayô mbaaôndo mbagenev. (Ôr Yosua 24:15.) Alaghga lu inja er kwagh ne lu zange nahan. Kpa lu u kwagh u vea tsua la una na ve uma shin ku. Sha shighe u Mbaajiriv la, Mbaiserael tsua akaa sha kwaghfan ga, acin imôngo. Yange ve gema ijime a Yehova, ve yem civir mbaaôndo mba aiegh. (Mbaj. 2:3, 11-23) Shighe kar yô, gba hange hange u ior mba Aôndo vea tsua kwagh u vea er yô. Profeti Eliya pase ve akaa a gba u vea tsua la wang, a kaa a ve ér ve tsua u civir Yehova shin Baal u lu aôndo u aiegh la. (1 Utor 18:21) Kpa ve lu asema ahar, nahan Eliya zôhô a ve. Alaghga u nenge wer, kwagh ne lu ican u tsuan ga, sha ci u ka i hemba lun a inja u civir Yehova hanma shighe cii. Jighilii yô, orfankwagh môm kpa, nana yem civir Baal ga. Kpa, Mbaiserael mban ‘lu asema ahar.’ Nahan Eliya taver ve ishima sha kwaghfan ér, ve tsua mcivir u hemban doon la; lu mcivir u Yehova je la.

7 Hii nan ve alaghga taver Mbaiserael mbara tsung u tsuan kwagh sha kwaghfana? Kwagh u hiihii yô, yange ve kera na Yehova jighjigh ga, shi ve venda u ungwan imo na. Mbaiserael mban lu a mfe shin kwaghfan u Aôndo u vough la ga, shi ve suur sha Yehova kpaa ga. Yange vea lu eren kwagh sha mfe u Aôndo u vough la yô, kwagh la ma wase ve u tsuan akaa sha kwaghfan. (Ps. 25:12) Kwagh ugen yô, ve de mbagenev kighir ve, gayô ve na mbagenev ian ér ve tsua akaa sha ci ve je kpaa. Ior mba ken tar la mba ve civir Yehova ga la, na Mbaiserael gema henen kwagh sha  gbenda ve, nahan Mbaiserael yem za dondo ikpelaior i i fa Aôndo ga la. Yehova yange tsenga tan ve icin sha kwagh ne.—Eks. 23:2.

DOO U MBAGENEV VEA TSUA AKAA A SE ER LA SHA CI WASEE?

8. Ka kwagh u vesen u nyi se hen ken kwagh u Mbaiserael mba sha ayange a tsuaa laa?

8 Se hen kwagh kpishi ken akav a se ter sha heen ne. Gba u hanma wase nana tsua kwagh u nana er yô, kpa saa se lu a kwaghfan u Ruamabera la ve, se fatyô u tsuan akaa sha kwaghfan ye. Mbagalatia 6:5 umbur se ér: “Hanma or nana va tôô ikyav mbi nan iyol i nan je.” Sha nahan yô, gba u se na or môm ian ser nana tsua akaa a se er la sha ci wase ga. Kpa se ayol a ase se hen se fa kwagh u a lu u vough sha ishigh ki Aôndo la shi se eren un kpaa.

9. Aluer se de mbagenev mba tsuan akaa sha a ci wase yô, ka kwaghbo u vihin tsung u nyi una fatyô u duen kere?

9 Alaghga se gba ken to u den mbagenev ser ve tsua akaa sha ci wase nena? Mbakwav wase vea fatyô u kighir se ér se tsua kwagh u vough ga. (Anz. 1:10, 15) Nahan cii kpa, aluer mbagenev nôngo ér vea kighir se nan nan kpa, se mba a ian i dondon imoshima yase i Bibilo i tsaase i la. A lu nyi je kpa, aluer se de mbagenev mba tsuan akaa sha ci wase yô, kwagh la una tese jighilii ér se mba “zough gbenda a ve” shin se mba dondon ve. Aluer se tsua u dondon mbagenev yô, kwagh la una fatyô u van se a kwaghbo u vihin tsung.

10. Paulu yange ta Mbagalatia icin ér nyi?

10 Apostoli Paulu yange ta Mbagalatia icin ér ve de deen mbagenev ve tsuan akaa sha ci ve ga. (Ôr Mbagalatia 4:17.) Anmgbianev mbagenev ken tiônnongo la yange ve soo ér vea tsuan akaa sha ci u mbagenev, sha er ve de u dondon ityesen i mbaapostoli la yô. Lu sha ci u nyi? Lu sha ci u ior mba soon ayol a ve tseegh mban, soo ér vea due iti. Yange ve er kwagh za kar ikyaa inya, shi ve tese icivir sha ian i Mbakristu mbara lu a mi u tsuan akaa sha ci ve iyol ve la ga.

11. Se wase mbagenev vea tsua akaa sha ci ve iyol ve nena?

11 Paulu ver se ikyav i dedoo, sha ci u yange tese icivir sha ian i anmgbianev nav lu a mi i tsuan akaa sha ci ve iyol ve la. (Ôr 2 Mbakorinte 1:24.) Nyian kpa, doo u mbatamen vea dondo ikyav i apostoli la, shighe u ve lu wan  or kwagh sha akaa a ma i lu nan iyol i nan ma nan tsough la yô. Ka i saan ve iyol u ôron anmgbianev mba nomso man mba kasev akaa a ken Bibilo. Nahan kpa, mbatamen ka ve wa ikyo sha er vea na anmgbianev mba nomso man mba kasev asange asange ian, ve tsua akaa sha ci ve iyol ve yô. Ka ve er nahan i lu sha inja je, sha ci u anmgbianev asange asange vea va tôô ikyav vev ayol a ve. Ka kwagh u vesen u i gbe u se hen je ne: Se fatyô u wasen mbagenev u kaven kwaghwan u ken Bibilo u a zough sha zayol ve yô. Nahan cii kpa, mbagenev mba a ian i tsuan akaa sha ci ve ayol a ve. Aluer ve tsua akaa sha kwaghfan yô, kwagh la una wase ve kpishi. Jighilii yô, gba u se palegh u henen ser, se mba a ian i tsuan akaa sha ci u anmgbianev mba nomso man mba kasev mbagenev la.

Mbatamen mba ve lu a dooshima la, ka ve wase mbagenev ve fa u tsuan akaa a vea er la iyol ve (Nenge ikyumhiange i sha 11)

DE TSOUGH AKAA A U SOO U EREN LA SHIGHE U I LU U KEN ISHIMA DANG LA GA

12, 13. Aluer se tsua akaa a se soo u eren la zum u ishima i lu vihin se, gayô zum u se ure la yô, kwagh u vihin tsung una due ker sha ci u nyi?

12 Ishenge igen i i fe i wuee yô, kaa ér: Er kwagh u ishima you i kaa u la. Kpa aluer se er nahan yô, kwaghbo u vihin tsung una fatyô u duen ker. Jighilii yô, Ruamabera lumun a ieren ne ga. Bibilo ta se icin ér se de deen ser ishima yase i i yen ne, shin mlu wase u ken ishima la a kighir se shighe u se lu tsuan akaa a se er la ga. (Anz. 28:26) Shi akaa a a er i nger ken Bibilo la, tese akaabo a vihin a ka a due ken ieren i or dondon ishima i nan la yô. Zayol u vesen yô, uumace mba ve yen ne ‘ishima ve i wa atseregh je hemba hanma kwagh cii, i vihi je gande.’ (Yer. 3:17; 13:10; 17:9; 1 Utor 11:9) Sha nahan yô, aluer se dondo ishima yase yô, ka nyi ia er se?

13 Ishima i Orkristu ka kwagh u vesen, sha ci u Bibilo wa se tindi ér Yehova a doo se ishima a ishima yase cii shi orwanndor a vese kpa nana doo se ishima. (Mat. 22:37-39) Kpa avur a Ruamabera a i tee sha ikyumhiange i sha ijime la, tese er kwaghbo a lu ken ieren i den ishima yase ser, i kighir se sha mhen man aeren a ase la yô. Ikyav i tesen yô, aluer se tsua akaa a se soo u eren la, shighe u ishima i lu vihin se ker la yô, ka nyi ia ere? Aluer imbakwagh ne vande eren se ken ashighe a ken ijime la yô, mlumun u sha mpin la una taver se ga. (Anz. 14:17; 29:22) Shi zum u se ure yô, se fatyô u tsuan akaa a vough je he? (Num. 32:6-12; Anz. 24:10) Umbur wer, Mkaanem ma Aôndo tese er u “eren [sha] atindi a Aôndo” la, i lu kwaghfan yô. (Rom. 7:25) Kwagh ne tese wang ér, aluer se de mlu wase u ken ishima la, kighir se shighe u se lu tsuan akaa a vesen la yô, ishima yase ia fatyô u bumen se kpase.

SHIGHE U I GBE U SE KERA ER AKAA A SE TSOUGH LA GA YÔ

14. Se fa ser ashighe agen aluer or kera er kwagh u nan tsough u eren la ga kpa, ka vough nena?

14 Gba u se tsuan akaa sha kwaghfan. Nahan kpa, kwagh la tese ér, zum u se tsough kwagh u se soo u eren la yô, saa se er un keng ga. Ashighe agen ka i gba u se hide se nenge sha ma kwagh u se tsough u eren la, nahan alaghga je yô, se kera er un ga. Nenge ase gbenda u Yehova er kwagh a Mbanineve, sha ayange a Yona la. Bibilo kaa ér: “Aôndo nenge aeren a ve er ve gema ishima ve undu gbenda ve u bo la, nahan Aôndo de kwagh u bo u A wa ishima u eren ve la; A kera er un ga.” (Yona 3:10) Yehova nengen er Mbanineve gema ishima yô, a nyôôso kwagh u tsua ér una er la. Kwagh la tese ér, Yehova hanger ikyaa ga, shi hir a iyol ijime shi mhôônom kpa ma ker un. Kwagh ugen yô, Aôndo den ér ishima vihin tsung i sha anshighe kpuaa la, i tese un kwagh u una er ga. Kpa uumace kpishi mba eren nahan ga.

15. Ka nyi ia na ve alaghga a gba u se hide se nyôôso ma kwagh u se tsough u eren laa?

15 Ashighe agen alaghga a hemba doon u se hide se nenge sha ma kwagh u se tsough u  eren la, hemban je yô, shighe u mbamlu asev ve gem la. Yehova kpa, ashighe agen kwagh yange una kôr a gema yô, a kera er kwagh u a tsough u eren la ga. (1 Utor 21:20, 21, 27-29; 2 Utor 20:1-5) Alaghga se va seer zuan a mfe sha ma kwagh u se tsough u eren la, nahan a gba u se hide se nyôôso un. Ikyav i tesen yô, yange i ôr Davidi kwagh u vough ga sha iyol i Mefibosheti, wan u wan u Saulu. Shighe kar yô, Davidi va seer zuan a mfe sha ikyaa ne, nahan hide nyôôso kwagh u tsua u eren la. (2 Sam. 16:3, 4; 19:24-29) Se kpa ashighe agen a gba u se er kwagh sha kwaghfan er Davidi nahan.

16. (a) Ka akaa a injaa agen a nyi a a wase se u tsuan kwagh u voughlo? (b) Gba u se nenge akaa a se vande tsuan u eren la nena, man ka sha ci u nyi?

16 Mkaanem ma Aôndo wa se kwagh ér, i de torough se iyol zum u i gbe u se tsua kwagh u vesen u se er la ga. (Anz. 21:5) Aluer se tôô shighe se gbidye kwar zulee sha akaa a a gbe a zough a ikyaa i se soo u tsuan la cii yô, alaghga tsô se tsua kwagh u vough. (1 Tes. 5:21) Cii man orya nana tsua ma kwagh u nan soo u eren hen tsombor yô, gba u nana tôô shighe nana time ken Ruamabera man ken ityakerada yase i Mbakristu la, shi nana ker mnenge u mba hen tsombor u nan kpaa. Umbur wer, Aôndo yange kaa a Aberaham ér a ungwa imo i kwase na. (Gen. 21:9-12) Mbatamen kpa ve tôôn shighe ve tôvon sha kwagh zulee. Aluer ve va seer zuan a mfe sha ma kwagh u ve vande kuren shami ga yô, ve de cian u hiden nyôôso kwagh shon ér, aluer ve er nahan yô, mbagenev vea va kera naan ve icivir ga ze. Mbatamen mba ve eren kwagh akuma akuma shi ve hanger ikyaa ga la, ve kegh iyol u hiden nyôôso mhen ve man kwagh u ve vande tsuan u eren la, aluer ka hange hange yô. Se cii doo u se dondo ieren i dedoo ne. Aluer se er nahan yô, kwagh la una va a bem shi akaa a lu zan ken tiônnongo sha inja sha inja.—Aer. 6:1-4.

ER KWAGH U U TSOUGH U EREN LA

17. Se er nan ve se hemba fan u tsuan akaa a vough a se er laa?

17 Akaa a vesen agen ka a hemba taver u tsuan a agen. Akaa a a hembe taver u tsuan la, ka i gba u se er msen shi se hen sha mi zulee. Nahan alaghga kwagh ne una tôô se shighe. Ka i gba u Mbakristu mbagenev vea tsua u lun kwav, gayô eren ivaa. Mba ve tsough u eren ivaa la, ka i gba u vea tsua nom shin kwase u vea vôso yô. Kwagh ugen u vesen u ka i gba u se tsua, man a lu a averen kpishi yô, ka er se er ve se gema pasen kwagh hanma shighe, kua shighe u se hii u eren nahan la. Shighe u se tagher a ambaakaa ne yô, doo u se suur sha Yehova vangertiôr ser, una fatyô u nan se akaawan a vough. (Anz. 1:5) Sha nahan yô, ka hange hange u se er tom a Bibilo, ape se zua a kwaghwan u vough la shi se ker iwasen hen Yehova ken msen. Shi doo u se umbur ser, Yehova una fatyô u wasen se, se lu a aeren a i gbe u se lu a mi ve, se tsua akaa a a lu sha ishima na la. Zum u i gbe u se tsua akaa a vesen yô, doo u se pine iyol yase ser: ‘Kwagh u m tsough u eren ne tese ér, Yehova doom ishima kpa? Una fatyô u nan tsombor wam bem man msaanyol kpa? Shi una tese ér, m ngu or u lun a ishimawan man mhôônom kpa?’

18. Yehova soo ér se tsuan akaa a se er la iyol yase sha ci u nyi?

18 Yehova kighir se ér se soo un shin se civir un ga. Ka kwagh u se soo la se tsua ye. Er Yehova a ne se ian i tsuan kwagh u se soo u eren la yô, ka a tese icivir sha ian i se lu a mi i ‘tsuan’ kwagh u se soo la, nahan se fatyô u tsuan u civir un shin eren nahan ga. (Yos. 24:15; Orpa. 5:4) Kpa a soo ér, aluer un wase se se tsua akaa a se soo u eren la yô, se er a je. Aluer se na jighjigh a gbenda u Yehova a eren akaa la man akaawan a a ne se la yô, se fatyô u tsuan akaa sha kwaghfan shi se tile dông sha hanma gbenda cii.—Yak. 1:5-8; 4:8.