Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Jun 2017

Ver Ishima sha Akaainjaa A ken Jijingi

Ver Ishima sha Akaainjaa A ken Jijingi

“Ape kwagh u injaa wou a lu yô, ka her man ishima you kpaa ia lu ye.”—LUKA 12:34.

ATSAM: 153, 104

1, 2. (a) Ka akaainjaa a ken jijingi atar a nyi Yehova a ne se? (b) Ka nyi se lu henen ken ngeren nee?

OR MÔM kpa nan hemba ngun yôughyôugh a Yehova ga, sha man shin tar cii. (1 Kron. 29:11, 12) Er Yehova a lu Ter u a we nagh yô, ka a na mba akaa a ken jijingi a hembe doon ve la cii ve lu yôughyôugh ken jijingi. Doo se kpishi er Yehova a ne se akaainjaa a ken jijingi ne yô. Akaainjaa shon agen yô, ka (1) Tartor u Aôndo, (2) tom wase u pasen kwagh u waren uma la, man (3) mimi u doon tsung u a lu ken Mkaanem nam la! Nahan cii kpa, aluer se wa ikyo ga yô, se kera lu a iwuese sha akaainjaa ne ga, nahan se hingir u tan a kera. Sea soo u tan akaa ne kera ga yô, gba u se eren tom a mi sha inja shi se eren kwagh u una na ve aa za hemen u doon se ishima yô. Yesu kaa ér: “Ape kwagh u inja wou a lu yô, ka her man ishima you kpaa ia lu ye.”—Luka 12:34.

2 De se nenge nen ase er se fatyô u zan hemen u lun a dooshima man iwuese sha kwagh u Tartor man tom u pasen kwagh la, kua mimi yô. Er se lu henen kwagh ne la, gbidye kwar nenge er u fatyô u seer taver dooshima u u lu a mi sha akaainjaa a ken jijingi ne yô.

 TARTOR U AÔNDO NGU ER TAGBEDE U DOON TSUNG NAHAN

3. Orteenkasua u ken injakwagh i Yesu la yange kegh iyol u eren nyi sha er una zua a tagbede ugen u doon tsung laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

3 Ôr Mateu 13:45, 46. Yesu yange ôr injakwagh igen sha kwagh u orteenkasua u lu keren utagbede yô. Ken anyom a karen la, orteenkasua ne yam utagbede uderi imôngo shi tee ve kpaa. Nahan kpa, za zough a tagbede ugen u doon tsung yô, saan un iyol kpishi. Kpa cii man a yam un yô, gba u una za tee akaa a a lu a mi la cii ve una yam un ye. Nenge imba er tagbede la doo un ishima tsung yô!

4. Aluer Tartor u Aôndo la doo se ishima vough er tagbede la doo orteenkasua la ishima nahan yô, ka nyi i doo u se ere?

4 Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh nee? Mimi u Tartor u Aôndo la ngu er tagbede u doon tsung la nahan. Aluer Tartor la doo se ishima vough er tagbede la doo orteenkasua la ishima nahan yô, se kegh iyol u den hanma kwagh ugen cii ser a kar se, sha er se lu sha ikyev i Tartor la, shi se de ser u za hemen u hemen se yô. (Ôr Marku 10:28-30.) Nenge ase ikyav i iorov uhar mba yange ve er kwagh ne yô.

5. Sakiu yange tese ér un kange ishima u zuan a Tartor u Aôndo nena?

5 Sakiu lu orngoholkpandegh u hingir ornyar sha icugh yô. (Luka 19:1-9) Nahan kpa, orperapera ga ne ongo kwagh u Yesu pase sha kwagh u Tartor la yô, kav er kwagh la hemba doon cii yô, nahan er kwagh sha mi fese je. A kaa ér: “Tere, nenge, veghernyar wam m ngu nan mbaatsanev; aluer m ngohol ma or kwagh sha icugh yô, me shi me hide nan a mi kwa nyiin.” Yange hide a inyaregh ki ngohol ior sha mimi ga la, shi de hua u eren sha kwagh u uyôughyôughmbaakaav la.

6. Kwase u yaven a kwase ugen la yange gema uma na sha er una lu sha ikyev i Tartor u Aôndo la nena, man er nahan sha ci u nyi?

6 Anyom a karen ken ijime la, kwase u yaven a kwase ugen yô, ungwa loho u Tartor la. Un lu pesiden u nongo ugen u u lu nôngon kwagh sha u i na nomso ian i yaven a nomso, kasev di kpa i na ve ian i yaven a kasev yô. Nahan kpa, kwase ne ngur henen Bibilo yô, a kav er mimi u sha kwagh u Tartor u Aôndo la a hembe doon cii yô. Kpa kwase ne kav ér gba u una gema uma na sha gbenda u vesen. (1 Kor. 6:9, 10) Ishima mgbegha un undu iantom i lu sha mi la, shi de u yaven a kwase ugen la kpaa. Ken inyom i 2009 la, i er un batisema, maa mba ker inyom igen yô, hii u eren pania u keke la. Dooshima u kwase ne lu a mi sha Yehova man Tartor na la, hemba hanma isharen i iyolough i i lu ken a na la cii.—Mar. 12:29, 30.

7. Se er nan ve Tartor u Aôndo la ua za hemen u doon se ishima tsung-nu?

7 Sha mimi yô, se kpishi se gema uuma asev sha er se lu sha ikyev i Tartor u Aôndo la yô. (Rom. 12:2) Nahan kpa, kwagh ne saa heela tseegh ga. Gba u se za hemen u lun per sha er akaa a a lu nôngon kpoghuloo ér se soo a la, aa doo se ishima ga yô, kua isharen i lun a uyôughyôughmbaakaav man nyityô isharen i ijimbagh la kpaa cii. (Anz. 4:23; Mat. 5:27-29) Yehova na se kwagh u injaa ugen u doon tsung sha er una wase se, nahan Tartor na la ua za hemen u doon se ishima tsung yô.

TOM WASE U PASEN KWAGH U WAREN UMA LA

8. (a) Apostoli Paulu ôr kwagh u tom wase u pasen kwagh la ér ka ‘kwagh u injaa ken ikyav mbi inyaav’ sha ci u nyi? (b) Paulu yange tese ér tom u pasen kwagh la doo un ishima tsung nena?

8 Umbur wer, Yesu na se tom u pasen shi tesen ior kwagh u loho u dedoo u Tartor u Aôndo la. (Mat. 28:19, 20) Apostoli Paulu yange kav er tom u pasen kwagh la u lu tom u doon tsung yô. Yange ôr kwagh u tom u pasen kwagh u sha ikyuryan i he la ér ka ‘kwagh u injaa ken ikyav mbi inyaav.’ (2 Kor. 4:7; 1 Tim. 1:12) Er se yen yô, se mba er ikyav mbi inyaav nahan, kpa loho u se pasen ne ua fatyô u van  se man mba ve ongo u la a uma u tsôron. Paulu yange fe nahan yô, a kaa ér: “M er akaa cii sha ci u Loho u Dedoo sha er me ôr mbagenev u yô.” (1 Kor. 9:23, NW) Sha mimi yô, er tom u pasen kwagh la doo Paulu ishima yô, kwagh la mgbegha un u geman ior hingir mbahenen. (Ôr Mbaromanu 1:14, 15; 2 Timoteu 4:2.) Kwagh ne wase un u wan ishima a ican i i lu tôvon un a mi kpoghuloo la. (1 Tes. 2:2) Se tese imba dooshima ne sha tom u pasen kwagh la nena?

9. Ka sha igbenda igen i nyi nahan, se fatyô u tesen iwuese sha tom wase u pasen kwagh laa?

9 Gbenda môm u Paulu tese iwuese sha tom u pasen kwagh la yô, lu u nengen ér aan a un zua a mi u pasen mbagenev kwagh la kar un ga. Ka se pase kwagh shighe u ian i dugh la, kua ken igbar man sha uya uya kpaa, er mbaapostoli man Mbakristu mbagenev mba sha ayange a tsuaa la nahan. (Aer. 5:42; 20:20) Ka a gba shami yô, se ker igbenda i seer eren tom wase u pasen kwagh la, alaghga je yô, se er ishuen pania shin pania u keke la je kpaa. Shi alaghga se fatyô u henen zwa ugen shin moughon yemen hen ijiir igen ken tar wase, gayô yemen ken tar ugen je kpaa za pasen kwagh.—Aer. 16:9, 10.

10. Irene yange kange ishima u pasen mbagenev loho u dedoo la nahan, zua a iveren nena?

10 Nenge ase ikyav i anmgbian u kwase ugen u lun kwav ken tar u Amerika, u i yer un ér Irene ne. Yange sar un kpishi u pasen ior mba lamen zwa Russia, mba ve va lu ken tar u Amerika la kwagh. Shighe u hii u pasen ve kwagh ken inyom i 1993 la, annongo ugen u eren mkombo ken zwa Russia, u lu hen gar u New York City la, lu a mbapasenkwagh er 20 nahan tseegh. Irene pase ior mba lamen zwa Russia kwagh sha gbashima kuma er anyom 20 nahan. Irene kaa ér: “Zan zan hegen kpa, m fa u lamen zwa Russia tsembelee ga.” Nahan cii kpa, Yehova ver un kua mbagenev er un nahan doo doo, sha ishimataver i ve tese la. Nyian ne, atôônanongo a a eren mkombo ken zwa Russia la nga ataratar hen gar u New York City. Iorov 15 ken mba Irene hen kwagh a ve la, er batisema. Ve mbagenev mba eren tom shin Betel, mbagenev ka upania, mbagenev di ka mbatamen. Irene kaa ér: “Ka mea hen sha akaa agen a me fatyô u tsuan u eren la yô, ka m nenge mer kwagh môm ngu u una hemba nan mo msaanyol a tom ne ga.” Sha mimi yô, tom na u pasen kwagh la doo un ishima kpen kpen!

U nenge tom wou u pasen kwagh la wer ka kwagh u injaa, nahan hanma kasua ka u ver shighe u eren u kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 11, 12 la)

11. Ka a tôvon se a ican, kpa sea za hemen u pasen kwagh yô, ka akaainjaa a nyi nahan nga a due kere?

11 Aluer tom wase u pasen kwagh la doo se ishima tsung yô, se lu eren kwagh er apostoli Paulu nahan, sha u zan hemen u pasen kwagh aluer mba tôvon se a ican je kpaa. (Aer. 14:19-22) Ken kwavanyom u 1930 man mhii u kwavanyom u 1940 la, anmgbianev asev mba ken tar u Amerika tagher a mtev u sha ican kpishi. Nahan kpa, ve tile dông shi ve za hemen u pasen kwagh, er Paulu nahan. Er anmgbianev soo ér se lu a ian i pasen kwagh gbar gbar yô, ve ôr ajir kpishi ken koti. Ken inyom i 1943 la,  Anmgbian Nathan H. Knorr, ngur ôron kwagh u ijir igen i se hemba ken Atejir u Tamen u ken tar u Amerika la yô, a kaa ér: “Se hemba ajir ne sha ci u iniôngon yen. Mbapasenkwagh vea ze hemen u pasen kwagh ga yô, ma se ze a ajir hen koti ga. Kpa ka sha ci u ne mbapasenkwagh, ne anmgbianev tar sha won cii ne ze hemen u pasen kwagh, shi ne lumun u gban uwegh ga ve, se hembe mtev u sha ican ye. Ka mhembe u ior mba Ter ve hembe sha u zan hemen u tilen dông her ne, a ne ve kwagh a lu nahan ye.” Shi er anmgbianev mba ken ityar igen kpa, tile dông her nahan yô, se hemba ajir agen ken ityar la kpaa. Sha mimi yô, dooshima u se lu a mi sha tom u pasen kwagh la, una na se fatyô u hemban mtev u sha ican.

12. U kange ishima u eren nyi sha kwagh u tom wou u pasen kwagh laa?

12 Aluer se nenge tom u pasen kwagh la ser ka kwagh u injaa u Yehova a ne se yô, mayange se hemba veren ishima sha u “ôron ahwa” a se pasen kwagh la tseegh tsô ga. Kpa gba u se er hanma kwagh u se fetyô la cii sha u se “pase Loho u Dedoo” la yô. (Aer. 20:24; 2 Tim. 4:5) Kpa ka nyi i gbe u se tese mbageneve? Nenge ase kwagh u injaa ugen u a Aôndo a ne se yô.

IYOU YASE I I IV A AKAAINJAA A MIMI A I PASE LA

13, 14. ‘Iyou i koson akaainjaa,’ i Yesu a ter kwagh u i ken Mateu 13:52 la ka nyi, man se iv iyou shon nena?

13 Kwagh u injaa u ken jijingi u sha utar u i koso ken iyou yase la yô, ka mimi u i pase un sha igbenda kpishi la. Yehova ka Aôndo u mimi. (2 Sam. 7:28; Ps. 31:5) Er a lu Ter u wan nagh yô, pasen mba ve cie un la cii akaa a mimi. Hii shighe u se ungwa mimi la je, se zua a ian i henen mimi u a lu ken Bibilo i i lu Mkaanem ma Aôndo la, man ken ityakerada i nongo wase man sha mbamkohol mba vesen man mba kiriki, kua ken mbamkombo asev mba se eren ken hanma kasua la. Shighe ka una nguren karen yô, se hingir u lun a kwagh u Yesu yila ér ‘iyou i koson akaainjaa,’ a tse man a he la. (Ôr Mateu 13:52.) Aluer se ker akaa a mimi ne er akaainjaa a i yer a nahan yô, Yehova una wase se se kohol akaa a mimi a he a doon tsung la, se nyôr a mi ken ‘iyou i koson akaainjaa’ la. (Ôr Anzaakaa 2:4-7.) Se er kwagh ne nena?

14 Gba u se lu a ieren i dedoo i henen kwagh sha tseeneke wase shi tôvon sha kwagh zulee ken Mkaanem ma Aôndo man ken ityakerada yase la. Kwagh ne una wase se se fa akaa a mimi a “he” a se vande fan ga yô. (Yos. 1:8, 9; Ps. 1:2, 3) Mgber u hiihii u magazin ne, u yange i due a mi ken uwer u Julai 1879 la kaa ér: “Mimi ngu er faluwa u kiriki u ken taaikyôngo, u usaa mba ve til sha ityough ki kwagh u mimi ga la, ve we faluwa shon atô je, ve nôngo u imbishi un cii yô. Aluer ka u u zua a faluwa ne yô, a gba u u ker un. . . . U za zuan a mi yô, a gba u u ngurum u bugh un. Aluer u zua a faluwa môm u a til sha ityough ki mimi ne yô, i de kom u ga. . . . Za hemen u keren seer a seer.” Sha mimi yô, gba u se kegh iyol u ivin iyou yase i koson akaainjaa la a mimi u a dugh hen Aôndo la.

15. Se fatyô u ôron kwagh u akaa a mimi agen ser, ka a “tse” sha ci u nyi, man ka akaa a mimi ne a han a hembe doon we ishima?

15 Shighe u yange se hii u kohol vea ior mba Aôndo la, se kav akaa a mimi agen a doon tsung. Se fatyô u kaan ser akaa a mimi a se hii henen la ka a “tse” sha ci u lu akaa a se hii fan shi se lu a iwuese sha mi, shighe u se hingir Mbakristu je la. Akaa a mimi ne wa nyi man nyi kere? Yange se hen se fa ser, Yehova ka Orgban se shi ka un a ne se uma ye, shi ngu a kwagh u a we ishima u eren sha ci u uumace yô. Shi yange se hen se fa ser, Aôndo tese se dooshima sha u nan naagh sha Wan na, nahan paan se sha ikyev i isholibo man ku. Heela tseegh ga, shi se fa ser, Tartor u Aôndo ua va kar a ican i yan kera, shi se mba a ishimaverenkeghen i va lun ken bem man msaanyol sha ikyev i Tartor la gbem sha won.—Yoh. 3:16; Mpa. 4:11; 21:3, 4.

16. Shighe u i nyôôso mkav wase sha ma kwagh u mimi yô, ka nyi i gbe u se ere?

 16 Ashighe agen alaghga a nyôôso mkav wase u se lu a mi sha ma kwaghôron u profeti shin ma ivur Ruamabera yô. Shighe u i nyôôso mkav wase yô, gba u se ker shighe se hen sha mi zulee shi se gbidye kwar sha mi kpaa. (Aer. 17:11; 1 Tim. 4:15) Gba u se nôngo se fa akaa a vesen a i nyôôso la wang tseegh tsô ga, kpa gba u se fa mbamkposo mba kiriki mba ve lu hen atô u mkav wase u tse man u he la kpaa. Aluer se er nahan yô, se fatyô u koson mkav u he la ken iyou yase i koson akaainjaa la gbang gbang je ka u henen a hen ga. Imba iniôngon ne ia lu se a inja sha ci u nyi?

17, 18. Icighan jijingi una fatyô u wasen se nena?

17 Yesu yange tese ér jijingi u Aôndo una fatyô u umbur se akaa a se vande henen yô. (Yoh. 14:25, 26) Er se lu mbapasen loho u dedoo yô, kwagh ne una fatyô u wasen se nena? Nenge ase kwagh u yange er anmgbian ugen u i yer un ér Peter ne. Ken inyom i 1970 la, lu anyom 19, shi hii u eren tom shin Betel u ken tar u Britain la, ica i lu a gba ga. Shighe u lu pasen kwagh sha uya uya la, za tagher a or u tseghan indyer ugen, u zurum anyom 50 yô. Peter pine or shon aluer una soo u seer kaven Bibilo yô. Kpiligh or la iyol, kpa gema kaa a Peter ér, un ngu ortesen kwaghaôndo u Mbayuda. Er ortesen ne soo u karen Peter yô, a pine un ér: “Nahan, an-or wam ne, ka hanma zwa yange i nger takerada u Bibilo u Daniel la kere?” Peter maa kaa ér: “Yange i nger vegher u takerada la ken zwa u Aram.” Peter kaa ér: “Yange kpiligh ortesen la iyol er m fa mlumun u sha mpin la yô, kpa hemba kpiligh mo iyol cii! Er nan ve m fa mlumun laa? Yange m hidi ken ya yô, m za tôv ken umagazin mba Iyoukura man Awake! mba ken iwer i karen ken ijime la, maa m nenge a ngeren ugen u pase ér yange i nger takerada u Daniel la ken zwa u Aram yô.” * Sha mimi yô, icighan jijingi una fatyô u umbur se akaa a ngise se ôr, maa se koso gbang gbang ken iyou yase i koson akaainjaa la.—Luka 12:11, 12; 21:13-15.

18 Aluer kwaghfan u Yehova la doo se ishima tsung yô, ishima ia mgbegha se u ivin iyou yase i koson akaainjaa la a mimi u he man u tse la. Er dooshima man iwuese i se lu a mi sha kwaghfan u Yehova ia lu seer a seer la, se hemba fan u pasen mbagenev kwagh.

KURA AKAAINJAA A OU

19. Gba kpee u se kura akaa a ase a injaa a ken jijingi la sha ci u nyi?

19 Satan man tar na ne za hemen u nôngon ér vea vihi iwuese i se lu a mi sha akaainjaa a ken jijingi, a se tim sha mi ken ngeren ne la, shin vea pande iwuese shon. Se gande u gban ken ayom a ve ne ga. Aluer se wa ikyo ga yô, akaa agen aa fatyô u danen se, er shighe u or tende zwa u nan se tom u a kimbin se inyaregh kpishi shin shighe u se yem henen sha kwagh u lun yôughyôugh la, shin i sar se u lun a uyôughyôughmbaakaav sha er se kaan ihyagh a mi la nahan. Apostoli Yohane umbur se nahan ér, tar ne ngu karen kera kua isharen i u kpaa. (1 Yoh. 2:15-17) Sha nahan yô, gba kpee u se za hemen u lun a iwuese sha uyôughyôughmbaakaav mba se lu a mi ken jijingi la, shi se kura ve kpaa.

20. Ka nyi u kange ishima u eren sha er u kura uyôughyôughmbaakaav mba u lu a mi ken jijingi laa?

20 Kegh iyol u den hanma kwagh u una na u kera lu a dooshima u mimi sha Tartor u Aôndo ga la cii a kar u. Za hemen u pasen kwagh sha gbashima, mayange de lumun wer dooshima u u lu a mi sha tom wase u pasen kwagh u waren uma la a ndôhôr ga. Za hemen u keren akaa a Aôndo a mimi la sha gbashima. Aluer u er nahan yô, u fatyô u lun a ‘kwagh u injaa Sha, ape ormbaiv nana mgbôghom a min ga, ivina kpaa ia vihi ga yô; gadia ape kwagh u inja wou a lu yô, ka her man ishima you kpaa ia lu ye.’—Luka 12:33, 34.

[Ngeren u shin kpe]

^ par. 17 Yange i hii ngeren Daniel 2:4b zan zan 7:28 la ken zwa u Aram.