Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Jun 2017

Sue Hemen u Yehova!

Sue Hemen u Yehova!

“We, Ter Aôndo wase, U kuma u ngohol iengem man icivir man agee gadia U gba akaa cii man ka sha ishima You kpaa a lu, shi i gbe a kpaa ye.”—MPA. 4:11.

ATSAM: 112, 133

1, 2. Ka nyi i gbe u hanma wase nana na jighjigh a mini? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

ER SE vande pasen ken ngeren u karen la nahan, Diabolo kaa ér Yehova ngu hemen sha gbenda u injaa ga, shi aluer uumace mba hemen ayol a ve yô, a hemba kpen ve iyol. Satan ôr nahan ka mimii? Tôô ase wer uumace mba ve tsough u hemen ayol a ve la, vea fatyô u lun uma gbem sha won. Aluer Aôndo ngu hemen ve ga yô, a hemba kpen ve iyolo? Aluer ka u u lu sha tseeneke wou shi u lu uma gbem sha won yô, ma i hembe saan we iyolo?

2 Or môm kpa nana fatyô u nan mbamlumun sha mbampin mbara sha ci wou ga. Gba u hanma or yô, nana gbidye kwar sha kwagh ne zulee. Aluer se er nahan yô, se kav wang er hemen u Aôndo u hembe doon yô. Hemen môm kpa kuma sha u na ga. Nahan u kuma u se sue u a ishima i môm. Bibilo pase ityôkyaa i i na ve i gbe u se lu a imba jighjigh u nan ne yô. Nenge ase kwagh u Ruamabera a er u a tese ér ka Yehova tseegh a kom u hemen ne.

KA YEHOVA A KOM U HEMEN YE

3. Er nan ve i lu Yehova tseegh a kom u hemen sha man tar ciilii?

3 Yehova ka Tor u Hembancii u a kom u hemen sha man tar cii yô, sha ci u ngu Aôndo u hemban agee cii shi ka un a gbe se ye. (1 Kron. 29:11; Aer. 4:24) Mpase 4:11 ôr kwagh u mba 144,000 mba i er kwagh ve ken mpase u sha mnenge ér vea za hemen vea  Kristu sha la ér: “We, Ter Aôndo wase, U kuma u ngohol iengem man icivir man agee gadia U gba akaa cii man ka sha ishima You kpaa a lu, shi i gbe a kpaa ye.” Sha mimi yô, er i lu Yehova a gbe akaa cii yô, ngu a ian gbanger gbanger u hemen uumace cii kua mbatyomov kpaa.

4. Aluer se venda hemen u Aôndo la yô, se mba eren tom a ian i tsuan kwagh u se soo la sha inja ga sha ci u nyi?

4 Kwagh môm tsô kpa ngu u Satan a gbe ga. Sha nahan yô, ngu a ian i kaan ér un kuma u hemen sha man tar ga. Satan vea Adam man Ifa yange ve hemba Yehova ato sha u vendan hemen na la sha icihi je. (Yer. 10:23) Sha mimi yô, er i gba ve, ve lu a ian i tsuan kwagh u ve soo yô, lu u vea fatyô u lun sha tseeneke ve a Aôndo shio. Kpa lu u vea er nahan keng keng-nee? Ei. Ior mba a ian i tsuan kwagh u ve soo yô, nahan kwagh ne ka a wase ve u tsuan akaainjaa ayange ayange. Nahan kpa, kwagh ne na ve ian i hemban or u a gbe ve shi a ne ve uma la ato ga. Jighilii yô, aluer or hemba Yehova ato yô, nan ngu eren tom a ian i nan lu a mi i tsuan kwagh u nan soo la sha inja ga. Er se lu uumace yô, gba u se lu sha ikyev i hemen u Yehova u perapera la.

5. Se fatyô u lun a vangertiôr ser akaa a Aôndo a tsough u eren la cii ka a vough sha ci u nyi?

5 Ityôkyaa igen kpa ngi i i ne ve Yehova u a lu Tor u Hembancii la, a kom u hemen yô. Ityôkyaa shon yô, eren tom a tahav mbu a lu a mi la u ôron ijir sha mimi. A kaa ér: Ka “Mo M lu TER u eren dedoo, u ôron ijir sha mimi man u eren perapera sha tar, gadia ka akaa ne a doom ye.” (Yer. 9:24) Eren tom a atindi a uumace mba ve yen ne sha u a wase un u tsuan kwagh u vough shin u mimi la ze. Ngu a mfe u vough sha kwagh u ijirôron i mimi, man ka mlu na jim je la, nahan sha ityôkyaa ne yô, a na uumace atindi a vea kuran yô. Bibilo kaa ér: “Perapera man ijirôron i mimi, ka ve ve lu imagh ki ikyônough [nagh] ki torough ye,” sha nahan yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser, atindi a na man akaawan a na kua akaa a a tsough u eren la cii ka a perapera. (Ps. 89:14; 119:128) Er Satan a kaa ér hemen u Yehova doo ga nahan cii kpa, a fatyô u van a ijirôron i mimi shin tar ne ga.

6. Ka ityôkyaa i môm i nyi i ne ve Yehova a lu a ian i hemen tara?

6 Kwagh ugen yô, Yehova Tor u Hembancii la kuma u hemen sha ci u ngu a mfe man kwaghfan u una wase un u nengen sha tar ne kua usha cii yô. Ikyav i tesen yô, Aôndo yange wase Wan na u been iangev mbi mbatwerev fatyô u been mbi ga yô. (Mat. 4:23, 24; Mar. 5:25-29) Hen Yehova yô, kwagh ne lu ivande ga. A fa er iyol i or i eren tom la vindi vindi shi ngu a tahav mbu been nyityô uange cii. Shi ngu a tahav mbu nderen mbakpenev man mbu yangen uaahe.

7. Kwaghfan u Yehova hemba u tar u u lu sha ikyev i Satan ne yem zende zende nena?

7 Tar u u lu sha ikyev i Satan ne ngu keren gbenda u sôron ayôôso a a lu zan hemen ken ma tar man a ityar ityar la her, kpa ka Yehova tseegh a lu a kwaghfan u a kom u van a bem sha tar cii ye. (Yes. 2:3, 4; 54:13) Er se lu henen kwagh u mfe man kwaghfan u Yehova yô, ka se ken ishima er lu apostoli Paulu, u icighan jijingi mgbegha un nger kwagh ne la nahan, ér: “Kpash! Mze u ikpelaakaa man mfe man kwaghfan u Aôndo ve za kweng ne! Ajir a ôron a Na gande u timen sha mi, igbenda Na kpaa i gande u tôvon tsôô!”—Rom. 11:33.

HEMEN U YEHOVA HEMBA DOON CII

8. Gbenda u Yehova a lu hemen la kôr u ken ishima sha ci u nyi?

8 Bibilo pase kwagh ugen kpaa, u a tese ér Yehova kuma u hemen yô. I tese er i hii ve hemen na u hembe doon a hemen u mbagenev yô. Ityôkyaa i hiihii yô, hemen sha  dooshima. Sha mimi yô, gbenda u a tsough u hemen la kôr se ken ishima kpen kpen. Ngu Aôndo u “mgboughon a mhôônom ma zungwen kua mlumun u sha mhôôn, u wan ishima man u lun a erdoo man mimi wuee.” (Eks. 34:6) Aôndo eren kwagh a uumace mba ve civir un la sha icivir. A fa u nengen sha a vese hemba er se nengen sha ayol ase la. Kwagh u Diabolo a kaa ér, Yehova nyumen mbacivir un sha mimi akaa a dedoo la ka aie. Nenge ase yô, yange na Wan na u môm môm la va kpe sha ci wase sha er se lu a ishimaverenkeghen i va lun uma gbem sha won yô!—Ôr Pasalmi 84:11; Mbaromanu 8:32.

9. Se fa ser kwagh u ior asange asange gba Aôndo ishima tsung nena?

9 Ikyo i wan i Yehova la hemba di u nengen sha mbamgbe mba ior nav cii la. Ka a tese ér kwagh u ior asange asange gba un ishima tsung kpaa. Ikyav i tesen yô, ken atô u anyom deri utar a Yehova ver mbaajiriv shi na ve tahav mbu waren ikyurior i Iserael sha ikyev i mba ve lu nan ve ican la, tese er kwagh ve gba un ishima yô. Hen shighe u vihin tsung ne, Yehova nenge a iniôngon i Rutu, u lu kwase ken Iserael ga la. Yehova yange nenge er Rutu de akaa kpishi kar un sha er una hingir kwase u civir un yô. Yehova ver Rutu sha u nan un nom man wannomso. Kpa ka cii la ga. Shighe u a va nder Rutu la, una kav er wan na la lu môm ken tsombor u Mesiya va due ker yô. Shi nenge er a saan un iyol u fan ér yange i nger kwagh u uma na ken takerada u Bibilo u i yer u sha iti na yô!—Rutu 4:13; Mat. 1:5, 16.

10. Se fatyô u kaan ser Yehova kighir ior mba a hemen ve la ga sha ci u nyi?

10 Yehova hemen ior sha gbenda u tesen ér ngu kighir ve ga, shi hanger ikyaa kpaa ga. Mba ve lumun hemen na la, ka ve lu saan saan shi ve lu ken uikyangen ga. (2 Kor. 3:17) Davidi yange pase kwagh ne nahan ér: “Icivir man iengem mba Un [Aôndo] sha ishi; agee man iember mba ken ijiir Na i teman.” (1 Kron. 16:7, 27) Orpasalmi Etan kpa nger wener: “Mba ve fe imo i iember ne yô, saan ve iyol, mba zenden ken iwanger i ishigh Yough, TERE. Ka ken iti You man ve shi ember didi ye, shi ka ken perapera Wou kpaa i kende ve sha ye.”—Ps. 89:15, 16.

11. Se fatyô u seer lun a vangertiôr ser hemen u Yehova hemba doon cii nena?

11 Aluer se mba gbidyen kwar sha erdoo u Yehova la hanma shighe yô, kwagh la una wase se se seer lun a vangertiôr ser hemen u Yehova hemba doon cii. Shi a lu se ken ishima er ngise lu Orpasalmi nahan, ér: ‘Iyange i môm sha ityembe i sha ishigh ki iyou You yô, hemba ayange dubu ijiir igen!’ (Ps. 84:10) Mimi yô, u tsan ken iyou i Yehova iyange i môm la, hemba u tsan ijiir igen ayange dubu! Er Yehova a gbe se shi a lu a dooshima yô, a fa akaa a i gbe u se lu a mi ve a saan se iyol sha mimi la, nahan ne se akaa shon mgbeghaa. Nyityôkwagh i a kaa ér se er cii yô, ka i lu sha ci u iwasen yase, shi kwagh la ka a va se a msaanyol kpishi. Kwagh ka a lu nahan, aluer gba u se de akaa agen aa kar se je kpaa.—Ôr Yesaia 48:17.

12. Ka ityôkyaa i vesen i nyi se lu a mi i suen hemen u Yehova?

12 Bibilo tese ér zum u Hemen u Kristu u Anyom Dubu la, ua been kera yô, ior mbagenev vea tsua u vendan hemen u Yehova. (Mpa. 20:7, 8) Ka nyi alaghga ia mgbegha ve u eren imbakwagh laa? Zum u a sagh Satan ken gaadi na kera yô, una kange ishima u tsughun uumace ér ve ker mtsera ve tseegh je ka u henen a hen ga. Kera ga je kpa, kape a vanden eren je la. Alaghga una nôngo ér una tsugh ve ve hen ér vea fatyô u lun uma gbem sha won a u ve ungwan imo i Yehova shio. Kpa jighilii yô, mayange kwagh a fatyô u lun nahan ga. Doo u se pine ayol ase ser: Me lumun a imba aie laa? Aluer Yehova doo  se ishima shi se mba civir un sha ci u erdoo na a vese la shi sha ci u ngu Tor u Hembancii u a kom u hemen sha man tar cii yô, imba aie u vihin tsung la una ndôhôr se ishima. Mayange a va sar se u lun sha ikyev i hemen ugen ga, saa u Yehova u a lu a dooshima shi a kom u hemen la tseegh.

SUE HEMEN U YEHOVA SHA MIMI

13. Aluer se mba kaven Aôndo yô, tese ér se mba suen un nena?

13 Sha mimi yô, Yehova kuma u se sue hemen na a ishima i môm. Er se vande nengen nahan, ngu a ian i hemen shi gbenda u a hemen la, hemba doon cii. Se fatyô u suen hemen u Yehova sha u zan hemen u civir un sha mimi shi kaven un. Shi ka sha nyi gbenda nahan se fatyô u tesen ser se mba suen hemen na? Se fatyô u eren nahan sha u eren akaa er Yehova a soo la. Ka sea eren akaa er Yehova nahan yô, se mba tesen ser se soo gbenda u a hemen la, shi se mba suen u.—Ôr Mbaefese 5:1, 2.

14. Mbatamen man mbayaav vea fatyô u kaven Yehova nena?

14 Se hen ken Bibilo se fa ser Yehova eren tom a tahav nav sha dooshima. Sha nahan yô, mbayaav man mbatamen mba ve soo hemen na la, mba keren u eren tahav shin kighir mba ve hemen ve la ga. Kpa ka ve kav Yehova. Paulu yange lu or u kav Aôndo man Wan u Aôndo yô. (1 Kor. 11:1) Paulu eren akaa a a na mbagenev vea va ahenge shin kighir ve ér ve er kwagh sha gbenda u un soo ga. Kpa yange a zamber ve. (Rom. 12:1; Ef. 4:1; File. 8-10) Ka gbenda u Yehova a eren kwagh je la. Sha nahan yô, mba ve soo shi ve lu suen gbenda na u a hemen la cii, kape i gbe u vea eren kwagh vough je la.

15. Aluer se mba nan mba Yehova a tsough ve ér ve hemen la icivir yô, kwagh ne a tese ér se soo gbenda u Yehova a hemen la nena?

15 Hide di sha kwagh u ior mba Yehova a ne ve tahav mbu hemen la yô, doo u se er kwagh nena? Aluer se mba nan ve icivir shi eren kwagh a ve ken mzough yô, se tese ser se mba  suen hemen u Yehova. Aluer se kav kwagh u i tsough u eren la tsembelee ga shin se lumun a mi ga je kpa, gba u se za hemen u dondon gbenda u Aôndo a eren kwagh la. Ken tar yô, mba eren kwagh sha imba gbenda ne nahan ga, kpa ka gbenda u Yehova a soo ér i eren kwagh sha ikyev i hemen na je la. (Ef. 5:22, 23; 6:1-3; Heb. 13:17) Aluer se er kwagh nahan yô, se zua a mtsera sha ci u kwagh wase gba Yehova ishima.

16. Mbasuen hemen u Aôndo ka ve tsua akaa ken uma ve nena?

16 Shi se fatyô u tesen ser se mba suen hemen u Aôndo sha akaa a se tsough u eren la. Yehova we se atindi sha hanma kwagh u se eren ken uma wase la ga. Kpa ka a gema a pase se mhen na sha gbenda u a lu kuran se la. Ikyav i tesen yô, a wa Mbakristu atindi kpete kpete sha kwagh u iyolwuhan ga. Kpa a gema a pase se er i sar un u se wuhan iyol shi se eren hwe akuma akuma man sha gbenda u i doo u mbashiren un tom vea eren la yô. (1 Tim. 2:9, 10) Shi a soo ér se palegh u tsuan akaa sha gbenda u a za mbagenev iyol shin se na ve gbev mbu nôngon la kpaa. (1 Kor. 10:31-33) Ka sea tese ser se mba a mhen u Yehova sha akaa a se tsough u eren la yô, se tese ser gbenda u a hemen la doo se ishima shi se mba suen u kpaa.

Akaa a u tsough u eren la, man a u eren hen tsombor la a tese ér u ngu suen hemen u Aôndo (Nenge ikyumhiange i sha 16-18 la)

17, 18. Ka sha igbenda i nyi nahan mba ve vese ayol a ve la vea fatyô u tesen ér mba suen hemen u Yehova?

17 Nenge ase gbenda ugen u Mbakristu mba ve vese ayol a ve la, vea fatyô u dondon igbenda i Yehova, nahan suen hemen na yô. Aluer ivese you ngi a mtaver ker hemba er yange u ver ishima la di ye? Shi tôô ase wer ivese you la va u ahenge je kpaa, nahan u er nena? Hide tamber gbidye kwar sha gbenda u Yehova eren kwagh a Mbaiserael la. Yange ôr kwagh na inja er ngu nom u ikyurior i Iserael u tsuaa la nahan. (Yes. 54:5; 62:4) Nenge imba er “ivese” ne yange i taver yum yô! Nahan kpa Yehova vôr a i fese ga. Yange zungwe ikyurior la mhôônom kwa kimbir kimbir shi lumun u gbihin ikyur i ya a i la ga. (Ôr Pasalmi 106:43-45.) Dooshima u mimi u Yehova la urugh se va a mi hen a na ga he?

18 Sha nahan yô, mba ve vese ayol a ve, mba igbenda i Yehova i doo ve ishima la, ka ve kav un. Mtaver ka una lu ken ivese ve kpa, mba dondon gbenda u Ruamabera a lumun a mi ga la, sha er vea pav i ga. Ve kav ér Yehova zua ve shi a soo ér ve “var” ayol a ve gbang. Ka sha ci u idya tseegh Ruamabera a ne nom shin kwase ian i nana fatyô u paven ivaa, yemen za vôson orgen ye. (Mat. 19:5, 6, 9) Aluer ve er kwagh u ve fetyô la cii sha u ivese ve i hemba doon yô, vea lu suen gbenda u perapera u Yehova a hemen la.

19. Aluer se nôngo gbev sha gbaa u suen hemen u Aôndo yô, gba u se er nena?

19 Er se yen yô, ashighe agen ka se er akaa a nga a na Yehova a va ahenge yô. A fa kwagh ne, nahan a tese se dooshima na sha u paan se sha naagh ku Kristu kura. Sha nahan yô, shighe u se nenge gbev yô, gba u se sôn Yehova ser a de se kwaghbo. (1 Yoh. 2:1, 2) Doo u se zer puun ayol ase sha kwaghbo u se er la ga, kpa gba u se nôngo tsung se hen kwagh ker. Aluer se za hemen u lun kôôsôô a Yehova yô, una de se kwaghbo shi una bee se angev mbu ken jijingi shi una na se mfe u una wase se u nôngon a ambaakaa la tsembelee ken hemen yô.—Ps. 103:3.

20. Gba u se tese ser se sue hemen u Yehova hegen sha ci u nyi?

20 Ken tar u he la, hanma or cii nana lu sha ikyev i hemen u Yehova shi nana hen igbenda na i perapera la kpaa. (Yes. 11:9) Kpa se yô, hegen je kpa i tese se kwagh u igbenda na i perapera la kpur kpur. Shi ica a gba ga tsô, ikyaa i or u nan kom u hemen la ia kure. Hegen ka shighe u se sue hemen u Aôndo sha u civir un sha mimi shi eren un tom shi nôngon kpoghuloo kaven un sha akaa a se eren ken uma wase la cii yô.