Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Jun 2016

‘Yehova Aôndo Wase Ka Yehova Tswen’

‘Yehova Aôndo Wase Ka Yehova Tswen’

‘Ver ato Iserael: Yehova, Aôndo wase, ka Yehova tswen je!’—DUT. 6:4.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 138, 112

1, 2. (a) Er nan ve ior kpishi ve fe asember a ken Duteronomi 6:4 laa? (b) Lu nyi i na ve Mose ôr mkaanem maraa?

MBAYUDA ôr asember a ken Duteronomi 6:4 ne ken mbamsen vev kuma anyom uderi imôngo hegen. Mba yer msen ve ne ér Shema. Shema ka ishember i ken zwa Heberu i hiihii ken ivur ruamabera la. Mbayuda kpishi ka ve er msen ne hanma iyange pepe man aikighe. Ka ve pase ken msen ne er i lu Aôndo tswen ve lu civir yô.

2 Mose yange ter ishember ne ken kwaghôron na u masetyô a ikyurior i Iserael zum u ve va kohol hen kpuun kpuun u Mbamoabi shighe u shi anyom 1473 u a mar Yesu la. Hen shighe ne, ikyurior la lu kohol iyol i peren ifi u Yordan za yan dyako u Tar u Ityendezwa la. (Dut. 6:1) Mose u hemen ve anyom 40 la soo ér ve taver ishima shighe u vea za tagher a mbamtaver yô. Yange gba u vea suur sha Yehova shi vea civir un sha mimi ér ka Aôndo ve. Mkaanem ma Mose mase ôron a ve ne yange ma a taver ve ishima je ka u henen a hen ga. Mose ôron Atindi a Pue la kua atindiakaa agen a Yehova na ikyurior la yô, a ôr semakwagh u i nger ken Duteronomi 6:4, 5 (ôr) la.

3. Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

3 Mbaiserael mbara yange ve fa ér Yehova Aôndo ka ‘Yehova tswen’ ga shinii? Yange ve fa. Mbaiserael mba jighjigh mbara yange ve fa Aôndo môm tseegh shi lu un tswen ve civir ye. Lu Aôndo u uter vev, ka Aôndo u Aberaham, man Isaka man Yakob je la. Tsô er nan ve shi Mose yange kaa a ve ér Yehova Aôndo ve ka ‘Yehova tswene’? Mlu u Yehova Aôndo a lu Yehova tswen la wa zua vea u soon un a ishima yase cii, man a uma wase cii, man a agee ase cii, er i kaa ken ivur i sha 5 la nahanaa? Man mkaanem ma ken Duteronomi 6:4, 5 mara ma se a inja nyian nena?

AÔNDO WASE KA ‘YEHOVA TSWEN’

4, 5. (a) Ishember i ‘Yehova tswen’ la, inja i i ér nyi? (b) Yehova ngu kposo a mbaaôndo mba akuraior nena?

4 Ngu kposo. Ken zwa Heberu man ijô igen yô, ishember i “tswen” la ngi tesen ér ngu kposo a mbaaôndo mbagenev cii. Kwagh ne tese ér lu ityesen i Triniti Mose lu tan Mbaiserael icin sha mi ga. Yehova Tor u Hemban la ka un a gbe sha man tar cii ye. Ka un tswen a lu Aôndo kpôô kpôô shi a lu Aôndo u mimi ye; ma aôndo ugen ngu er un nahan ga. (2 Sam. 7:22) Sha nahan yô, Mose lu umbur Mbaiserael ér gba u vea civir Yehova tswen. Lu u vea civir mbaaôndo mbagenev er akuraior a a kase ve la nahan ga. Yange i nengen mbaaôndo mbaaiev mbara mbagenev ér ve ya tor sha akaa a igbetar agen. Mbagenev di lu mbaaôndo mba i nengen ér ve due ken ma aôndo yô.

5 Ikyav i tesen yô, Mbaigipiti yange ve civir Ra, aôndo u iyange, man Nut, inmgbianaôndo u kwavaôndo, man Geb, aôndo u tareghnyaagh, man Hapi, aôndo u ifi u Nil, shi ve tsegha annyamev kposo kposo, ve civir ve. Mbaaôndo mba aiev mban kpishi Yehova hee ve sha Atsan Pue a yange va a mi sha tar u Igipiti la. Mbakanaan kpishi civir Baal, aôndo u doon iyiav, u ve nengen ér ngu aôndo u abeen a sha kwavaôndo, man aôndo u nôôn ura kua aôndo u hiar la. Shi sha ajir agen kpishi Baal lu ihyemban aôndo u ior civir yô. (Num. 25:3) Lu u Mbaiserael vea umbur er Aôndo ve, u a lu ‘Aôndo u mimi’ la, a lu ‘Yehova tswen’ yô.—Dut. 4:35, 39.

6, 7. U kav inja ishember i “tswen” la sha gbenda ugen nena, man Yehova yange tese ér un ngu “tswen” nena?

6 Gem kposo ga shi eren kwagh sha mimi hanma shighe cii. Shi ishember i “tswen” la ngi tesen ér Yehova pav iyol na ker ga shi kur kwagh u a we ishima u eren yô. Kpa ngu jighjigh shi gem kposo ga shi eren kwagh sha mimi hanma shighe cii. Yehova yange tôndozwa a Aberaham ér tsombor u Aberaham ua ya dyako u Tar u Ityendezwa la. Shi Yehova er ityom i ageegh sha u kuren ityendezwa na la. Er anyom kar 430 nahan kpa, kwagh u Yehova kange ishima u eren la gba mnger ga.—Gen. 12:1, 2, 7; Eks. 12:40, 41

7 Anyom nga karen deri imôngo yô, Yehova shi pase Mbaiserael er ve lu mbashiada nav yô. A kaa a ve ér: “Ne̱ kav er M lu Un kpaa yô; aôndo ugen vande lun a Mo ga, ken ijime Yam kpaa una lu ga.” Shi Yehova pase ve var var er un gem awashima na ga yô, a kaa ér: “Ka Mo Un her.” (Yes. 43:10, 13; 44:6; 48:12) Ian i civir Yehova, Aôndo u a gem kposo ga shi a eren akaa a na cii sha mimi la, ka ian i civirigh kpishi i Mbaiserael lu a mi shi se kpa se lu a mi nyian yô!—Mal. 3:6; Yak. 1:17.

8, 9. (a) Ka nyi Yehova a soo ér mbacivir un ve ere? (b) Yesu yange tese ér kwagh u Mose ôr la ngu hange hange nena?

8 Sha nahan yô, Mose lu umbur ior ér  ka u vea de u doon Yehova ishima ga shi una za hemen u wan ve ikyô gbem. Nahan Yehova soo ér ve civir un tseegh shi ve soo un a ishima ve cii man a uma ve cii man a agee ve cii. Lu u mbamaren vea tesen ônov vev kwagh u Yehova sha hanma ian cii, sha er mbayev kpa vea civir Yehova tseegh yô.—Dut. 6:6-9.

9 Er Yehova a geman kposo sha kwagh u a we ishima u eren ga yô, kwagh ne tese wang je ér nyian kpa a gema atindi a na a a soo ér mba civir un sha mimi ve kuran la ga. Se kpa saa se civir Yehova tseegh shi una doo se ishima a ishima yase cii man a uma wase cii man a agee ase cii, ve una lumun a mcivir wase ye. Ka kwagh u Yesu yange ôr orgen vough je ne, zum u or shon pine un mpin yô. (Ôr Marku 12:28-31.) Sha nahan yô, de se nenge kwagh u se er ve a tese ér mimi je se fa ser, ‘Yehova Aôndo wase ka Yehova tswen’ yô.”

CIVIR YEHOVA TSEEGH

10, 11. (a) Ka nyi se er ve a tese ér se mba civir Yehova tseeghle? (b) Agumaior a Mbaheberu yange er nyi i tesen ér ve lu civir Yehova tseeghle?

10 Saa se civir Yehova tseegh ve una lu Aôndo wase tswen ye. Gba u se civir mbaaôndo mbagenev ga shi se nungwa mbamhen shin aeren a ken ukwaghaôndo mbagenev sha mciviraôndo wase ga. Gba u se umbur ser, Yehova ka Aôndo u a hembe mbaaôndo mbagenev tahav di tsô ga. Shi ka Yehova tseegh i gbe u se civir ye.—Ôr Mpase 4:11.

11 Ken takerada u Daniel la se ôr kwagh u Daniel man Hanania man Mishael kua Asaria, Mbaheberu mba ve lu agumaior la. Yange ve tese ér mba civir Yehova tseegh zum u ve venda u yan akaayan a hôngorough a yange doo u mbacivir Yehova vea ya ga la. Shi azende a Daniel a atar ne venda u ngurum civir eev mbu sha zenaria mbu tor Nebukadinesar er la.—Dan. 1:1–3:30.

12. Aluer se soo u civir Yehova tseegh yô, gba u se wa ikyo sha nyi?

12 Gba u se ver Yehova hiihii ken uma wase. Aluer se soo u civir un tseegh yô, gba u se wa ikyô sha er akaa agen a kar a yisa ian i Yehova la ga yô. Ambaakaa er nyi nahana? Ken Atindi a Pue la, Yehova kaa wang ér ior nav ve de civir mbaaôndo mbagenev shin nyityô akombo tsô kpaa ga. (Dut. 5:6-10) Nyian ne, akombo a civir nga ker atô kposo kposo, man agen yô, or a lu civir je kpa nana fatyô u fan cuku ga. Kpa atindi a Yehova gema ga, nyian kpa ngu ‘Yehova tswen.’ De se nenge er se fatyô u palegh akombo a civir nyian yô.

13. Ka nyi ia fatyô u hemban doon se ishima a Yehova?

13 Mbakolose 3:5 (ôr), pase akaa a a na se kera ya ijende a Yehova kôôsôô ga yô. Se nenge er hua u eren kpa i lu akombo a civir yô. Sha nyi gbenda? U tesen ikyav yô, aluer sar u tsung u lun a kwagh, er inyaregh shin akaa a taver ishe nahan yô, isharen la ia lu kwagh u hiihii ken uma wou, nahan ia hingir aôndo wou. Akaa agen a i ter hen ivur shon la kpa wa zua vea hua shin akombo a civir. Aluer akaa ne sar se tsung yô, aa va hemba doon se ishima a Aôndo. Aluer kwagh er nahan yô, se kera tese ser Yehova Aôndo wase ka ‘Yehova tswen’ ga. Nahan mayange je se soo ser imbakwagh ne i er se ga.

14. Apostoli Yohane yange ta icin ér nyi?

14 Apostoli Yohane kpa yange ôr imbakwagh ne. Yange ta icin ér antior u akaa a shin tar ne, er “isharen i iyolough, man isharen i ashee man ihagh i uma ne” cii, a doo nan yô, “dooshima u Ter ngu ken a nan ga.” (1 Yoh. 2:15, 16) Sha nahan yô,  gba u se karen ayol ase hanma shighe se nengen aluer tar ne doo se ishima yô. Adooga a sar se u yan ijende a ior i tar ne, shi iemberyolough man iyolwuhan kua hwe u tar u eren la a sar se. Shin a sar se u zan yunivasiti sha er se fatyô u eren “akaa a vesen” yô. (Yer. 45:4, 5) Kpa tar u he la zurum hegen. Sha nahan yô, gba u se umbur mkaanem ma doon tsung ma Mose man! Aluer se fa shi se na jighjigh ser ‘Yehova Aôndo wase ka Yehova tswen’ yô, se lu civir un tseegh sha gbenda u a soo la.—Heb. 12:28, 29.

EREN AKAA A VAN A MZOUGH KEN TIÔNNONGO

15. Hii nan ve apostoli Paulu yange umbur Mbakristu ér ‘Aôndo ngu môm tseeghle’?

15 Ishember i ‘Yehova tswen’ (shin môm) la wase se u fan ser Yehova soo ér mbacivir un cii ve lu ken mzough shi ve lu a awashima môm. Tiônnongo u Kristu u tsuaa la lu a Mbayuda man Mbagrika kua Mbaroma kua akuraior agen ker. Lu ior mba ve due ken ukwaghaôndo kposo kposo shi ve lu a aeren a ityôô man mbamnenge kposo kposo sha akaa yô. Kwagh ne na yô, taver ve mbagen kpishi u dondon gbenda u he u civir Aôndo la shin den akaa a ngise ve eren la. Sha nahan yô, yange gba u apostoli Paulu una umbur ve ér Aôndo u Mbakristu ngu môm tseegh, ka Yehova.—Ôr 1 Mbakorinte 8:5, 6.

16, 17. (a) Ka kwaghôron u profeti u han a lu kuren sha mi hen shighe wase nee, man ka nyi i injaa i lu duen kere? (b) Ka nyi ia fatyô u vihin mzough wase?

16 Gema di tiônnongo u Kristu nyian ye? Profeti Yesaia yange tsengaôron ér “sha ayange a masetyô yô,” ior mba ken  akuraior cii vea kohol imôngo sha u civir Yehova. Vea kaa ér: “[Yehova] A̱ tese se igbenda Na, se kpaa sé zende sha igbenda Na.” (Yes. 2:2, 3) Mkaanem man ma kuren sha mi nyian nahan saan se iyol kpen kpen je! Anmgbianev asev mba kasev man mba nomso mough sha ajiir wue wue shi mba lamen ijô kposo kposo, shi aeren a ve a ityôô nga kwagh môm ga. Kpa se za hemen u civir Yehova ken mzough her. Nahan kpa, er mbamlu asev ve lu kwagh môm ga yô, ashighe agen kwagh ne una fatyô u van a mbamtaver.

U ngu eren akaa a aa na tiônnongo u Kristu una za hemen u lun ken mzough kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 16-19 la)

17 U tesen ikyav yô, u nengen anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken akuraior agen nena? Alaghga zwa u ve lamen la man iyol wuhan ve kua aeren a ve man kwaghyan ve cii una kaha kposo. Ka u palegh u lun vea ve, u yem u za lu vea ior mba mlu ve a lu kwaghmôm a u wou la tseeghlee? U nengen mbatamen mba hen ijiir you mba u lu tamen a ve shin mba ve dugh ken akuraior agen la nena? Aluer se wa ikyô ga yô, mbamlu asev mba ve lu kwagh môm ga mban vea vihi mzough wase.

18, 19. (a) I wa se kwagh ken Mbaefese 4:1-3 ér nyi? (b) Se er nyi ve tiônnongo una za hemen u lun ken mzougho?

18 Se palegh mbamtaver mbara nena? Paulu yange wa Mbakristu mba ken gar u Efese kwagh. Gar ne lu yôughyôugh shi ior mba ken akuraior kposo kposo lu ker. (Ôr Mbaefese 4:1-3.) Paulu ter aeren a dedoo a yange gba u vea lu a mi yô, er iyolhiden a mi ijime nahan, kua ishima i legh legh man ishima i wan man dooshima. Se fatyô u tôôn aeren ne karen sha mtôm ma ma sue iyou i tile dông yô. Dugh mtôm ma taver sha kpa, ka i gba u a sôron iyou hanma shighe, ga yô ia vihi. Paulu yange soo ér Mbakristu mba ken Efese ve er tom kpoghuloo sha er vea “kuran mzough u ken Jijingi” la yô.

19 Gba u hanma wase nana nôngo sha afatyô u nan cii nana eren kwagh u una na tiônnongo a za hemen u lun ken mzough yô. Se er kwagh ne nena? Hiihii yô, gba u se nôngo se lu a aeren a Paulu yange ter la shi se tesen a kpaa. Aeren shon yô, ka; iyolhiden a mi ijime man ishima i legh legh man ishimawan kua dooshima. Sha uhar yô, gba u se nôngo kpoghuloo se eren akaa a aa va a “mkange u bem” yô. Aluer ayôôso nga ken mzough wase ne yô, a lu inja er a pav ikwe nahan. Sha nahan yô, gba u se nôngo kpoghuloo se sôron ayôôso sha er se za hemen u lun ken mzough shi bem una lu hen atô wase yô.

20. Ka nyi se er ve ia tese ér mimi je se fa ser ‘Yehova Aôndo wase ka Yehova tswene’?

20 ‘Yehova Aôndo wase ka Yehova tswen.’ Ishember ne ngi a inja kpishi je! Kwaghwan ne yange wase Mbaiserael u wan ishima a mbamtaver zum u ve nyôr ken Tar u Ityendezwa ve ngohol u la. Se kpa ia fatyô u taver se ishima zum u se nyôr ken zegecan shi se lu eren tom u geman tar hingir Paradiso la. Yô, se za nen hemen u civir Yehova tseegh. Gba u se soo un shi se civir un a ishima yase cii man a mhen wase cii man agee a ase cii. Shi gba u se er tom kpoghuloo sha er se za hemen u lun ken mzough vea anmgbianev asev shi bem una lu hen atô wase kpaa yô. Aluer se za hemen u eren akaa ne yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser Yesu una kure se ijir ér se mba iyôngo shi se nenge er mkaanem nam man ma a kure sha mi vough yô. A kaa ér: “Va nen, ne mba i saan ne iyol mba Terem, ya nen dyako u tartor u i ver sha ci wen hii sha igbetar je la.”—Mat. 25:34.