Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Jun 2016

Mbamshi mba Anmgbianev Ve De Ne U Gbev mbu Nôngon Ga

Mbamshi mba Anmgbianev Ve De Ne U Gbev mbu Nôngon Ga

Deen nen ayol a en kwaghbo.”KOL. 3:13.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 121, 75

1, 2. Bibilo tsengaôron kwagh u mseer u iyenge i ior mba Yehova ér nyi?

MBACIVIR Yehova sha mimi shin tar, mba i yer ve ér Mbashiada nav la ka nongo u u dugh kposo yô. Ka mimi, ior mba ve lu ken nongo ne la kpa ve yina shi mba a mbamshi vev. Nahan cii kpa, icighan jijingi u Aôndo ngu wasen nongo na u sha tar cii ne ngu vesen yemen hemen hemen. Nenge akaa a doon tsung a Yehova a lu eren sha ikyev i ior nav mba ve kegh iyol ér a er tom a ve ne, shin er ve lu vough ga nahan kpaa.

2 Shighe u ayange a masetyô hii ken inyom i 1914 la, mbacivir Aôndo shin tar lu ingyegh kpuaa tseegh. Kpa Yehova lumun a tom ve u pasen kwagh la. Ken anyom kpishi a karen la, ior umiliôn imôngo hen mimi u Bibilo nahan ve hingir Mbashiada mba Yehova. Yehova yange tsengaôron kwagh ne ér: “U kiriki una hingir kweior, man u hemban ndahar una hingir ikyurior i ageegh; Mo TER, Me er kwagh ne fefa zum u shighe á kuma yô.” (Yes. 60:22) Kwaghôron u profeti ne kure ken ayange a masejime ne. Jighilii yô, ityar igen kpishi ngi sha tar i aluer i zom iyenge i ior mba ken i cii kpa, ia yina sha iyenge i ior mba Yehova mba shin tar yô.

3. Ior mba Yehova tese dooshima ve nena?

 3 Hen shighe ne, Yehova shi wase ior nav u seer lun a ieren na i hemban doon cii la, ka dooshima je la. (1 Yoh. 4:8) Yesu, u tese dooshima u ter na kpa a lu a mi la, yange kaa a mbadondon un ér: “M ngu nan ne tindi u he sha u doo nen ayol a en yô . . . Ka sha kwagh ne man ior cii vea kav er ne lu mbahenen Av ye, aluer ne doo ayol a en yô.” (Yoh. 13:34, 35) Semberee ne, ior mba Yehova tese ér ve doo ayol a ve zum u ityav gba sha tar jimin cii yô. Ikyav i tesen yô, shighe u i lu nôngon ityav mbi tar cii mbi sha uhar la, i wua ior je kuma er miliôn 55 nahan. Kpa ior mba Yehova yô, ve wua ma or ken ityav mbira ga. (Ôr Mika 4:1, 3.) Kwagh ne na yô, mba a “ishô sha awambe a ior cii.”—Aer. 20:26.

4. Mseer u iyenge i ior mba Yehova la kpilighyol sha ci u nyi?

4 Ior mba Yehova mba zan hemen ken tar u u ngee a ayôôsô yum, u Bibilo i kaa ér ngu sha ikyev i Satan, “aôndo u tar u ainge ne.” (2 Kor. 4:4) Ugomoti mba tar ne cii mba sha ikyev i Satan, kua igbenda kposo kposo i samber a abaver. Satan ka a er tom a akaa ne sha u yangen tom u pasen loho u dedoo. Kpa una fatyô ga. Nahan kpa, er Satan a fe ér shighe na kera vese ga yô, ngu nôngon kwagh kpoghuloo sha er una yange se u civir Yehova yô.—Mpa. 12:12.

AKAA A KAREN DOOSHIMA WASE

5. Ashighe agen anmgbianev vea fatyô u vihin se ishima ker sha ci u nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

5 Ior mba Yehova fa er i gbe hange hange u Yehova kua ior vea doo ve shima yô. Yesu kaa ér: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii. Ngun ka tindi u tamen man ka u hiihii kpaa. Man u sha uhar u a lu er un yô, or u nan we ndor a we yô, nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan.” (Mat. 22:35-39) Nahan kpa, Bibilo pase wang ér isholibo i Adam la na yô, se cii i mar se ken u isholibo. (Ôr Mbaromanu 5:12, 19.) Sha nahan yô, ashighe agen anmgbianev mbagenev ken tiônnongo vea er kwagh shin vea ôr kwagh u doon se ga. Kwagh ne una wase se u fan aluer Yehova kua ior nav doo se ishima sha mimi yô. Aluer se tagher a imbakwagh ne yô, ka nyi se ere? Mbacivir Aôndo mba sha ayange a tsuaa la je kpa yange ve ôr akaa shin ve er akaa a vihin mbagenev. Nahan se fatyô u henen kwagh ken kwagh u Bibilo i pase sha ikyaa ne la.

Yange wea lu ken Iserael sha shighe u Eli lu pristi vea ônov nav mba nomso la nahan, ma u er nena? (Nenge ikyumhiange i sha 6 la)

6. Ka sha nyi gbenda nahan, Eli yange fatyô u tsahan ônov nav mba nomso mbara ga?

6 Ikyav i tesen yô, Eli yange lu Pristi u tamen ken Iserael, kpa ônov nav mba nomso uhar gema wa atindi a Yehova ikyo ga. Bibilo kaa ér: “Ônov mba Eli, lu udangmbaiorov, ve fa TER ga.” (1 Sam. 2:12) Shin er ter ve lu eren tom u vesen u suen mcivir u mimi nahan kpa, ônov nav mba nomso mba uhar mban er asorabo a vesen. Eli fa er ônov nav ve lu eren akaabo yô, kpa tsaha ve sha gbashima ga. Nahan Aôndo tsaha Eli man ônov nav mba uhar mbara. (1 Sam. 3:10-14) Lu u shighe a karen yô, a kera lumun ér wan na môm nana lu pristi u tamen ga. Yange wea lu hen shighe u Eli la shi wea fe wer a de ônov nav er akaabo a vihin tsung nahan, ma u er nena? Yange ma u de wer kwagh la a na u gbev mbu nôngon je u de u civir Yehova?

7. Davidi yange er kwaghbo u vesen nena, man Aôndo er nyi sha mi?

7 Davidi yange lu a aeren a doon tsung, ka nahan ve yange doo Yehova ishima kpishi ye. (1 Sam. 13:13, 14; Aer. 13:22) Nahan kpa, Davidi va er kwaghbo u vihin tsung. Yange er idya a Batesheba wa un iyav, shighe u nom na Uria yem ityav mbi  nôngon yô. Davidi yange soo ér or môm nana fa kwaghbo u er la ga. Nahan a tindi ér Uria a va a va nenge a na, shi ker gbenda ér Uria a za tsa hen ya na. Yange ver ishima ér Uria a za yav a kwase na Batesheba, nahan ior ve hen ér ka Uria a lu ter u wan la ye. Kpa Uria venda u za tsan hen ya na. Nahan Davidi ker gbenda sha u nengen ér i wua Uria ken uitya. Kwaghbo u vesen u Davidi er ne na yô, ican tser Davidi kua tsombor na tsung. (2 Sam. 12:9-12) Nahan kpa Yehova zungwe un mhôônom, de un kwaghbo la. Yange fa er Davidi soo u zenden sha ishigh nagh “a ishima i wang” yô. (1 Utor 9:4) Yange wea lu hen atô u ior mba Aôndo sha shighe la nahan, ma u er nena? Kwaghbo u Davidi ne yange ma na u gbev mbu nôngon je ma u de u civir Yehova?

8. (a) Lu nyi i na ve Peteru er kwagh u kaa ér una er la ga? (b) Peteru yange er kwagh u shin, kpa Yehova za hemen u eren kwagh a na sha ci u nyi?

8 Shi orgen u Bibilo i tese ikyav sha nan yô, ka apostoli Peteru. Yesu yange tsua un ér a lu apostoli; nahan cii kpa, ashighe agen Peteru a er akaa shin a ôr akaa, shighe a karen yô a gba vaan afanyô. Ikyav i tesen yô, yange mbaapostoli mba Yesu undu un hen shighe u ican tsung. Kpa cii man shighe ne yô, Peteru kaa ér aluer mbagenev undu Yesu je kpa, un yô una undu un ga. (Mar. 14:27-31, 50) Kpa mba va kôron Yesu yô, mbaapostoli cii, kua Peteru kpaa, yevese undu un. Shi Peteru nyiman acin imôngo ér un fa Yesu ga. (Mar. 14:53, 54, 66-72) Kpa Peteru hide vaa afanyô sha kwagh ne tsung. Nahan Yehova de un kwaghbo ne shi za hemen u eren kwagh a na. Yange wea lu apostoli hen shighe la shi wea fe akaa a Peteru er ne nahan, ma u za hemen u suur sha Yehova kpa?

9. U na jighjigh wer Yehova er ijir sha mimi hanma shighe sha ci u nyi?

9 Se hila ter iorov kpuaa tseegh sha heen mba yange ve er akaa a vihin mbagenev ishima ker yô. Aluer u tagher a akaa ne nyian nahan u er nena? U de u zan mbamkombo shin u undu Yehova  kua ior nav ciilii? Shin u umbur wer Yehova zungwen mhôônom nahan alaghga una lu keghen ér orsholibo la nana gema ishimaa? Kpa ashighe agen yô, alaghga or a fa ér nan er isholibo i vesen je kpa nana vaa afanyô ga. Imbaor la nahan u fatyô u nan jighjigh vangertiôr wer Yehova una va ôr nan ijir, je alaghga una dugh nan ken tiônnongo kera kpa?

DOOSHIMA WOU A DE BEEN GA

10. Yesu yange nenge kwaghbo u Yuda Isekarioti man u Peteru la nena?

10 Bibilo ôr se kwagh u mbacivir Yehova Aôndo mba yange Yehova kua ior nav za hemen u doon ve ishima yô, shin er mbagenev ken atô ve er akaa a vihin tsung nahan kpaa. U tesen ikyav yô, cii man Yesu tsua mbaapostoli nav mba 12 mbara yô, yange tsa eren msen hen Ter na tugh kaka. Yuda Isekarioti kpa lu môm ken mbaapostoli mba Yesu tsua la. Shighe kar yô, Yuda nenge un mker, shi Peteru kpa va nyiman un, kpa Yesu de ér ieren ve la i vihin ikyar i ya vea Yehova, Ter na u sha la ga. (Luka 6:12-16; 22:2-6, 31, 32) Yesu fa er akaabo a ve er la lu ibo i Yehova shin i ior nav jimin cii ga yô. Nahan Yesu lu a Ter na kôôsôô shi za hemen u eren un tom sha mimi, shin er mbadondon un mbagenev er akaa a nan un iyolkpen nahan kpaa. Kwagh ne na yô, Yehova na Yesu injar sha u nderen un shin ku. Yesu maa zua a ian i va lun Tor u Tartor u sha.—Mat. 28:7, 18-20.

11. Bibilo ôr nyi sha kwagh u mbacivir Yehova sha shighe wase nee?

11 Kwagh u Yesu er ne ngu tesen se ér, Yehova man ior nav ve doo se ishima sha mimi. Man se mba a atôakyaa a injaa a eren kwagh ne. Jighilii yô, ka sea nenge akaa a Yehova a lu eren sha ikyev i mbacivir un ken ayange a masejime ne nahan, i kpiligh se iyol kpishi. Ma nongo ugen môm ngu pasen ior mimi u Bibilo sha tar cii ga, sha ci u iniongo igen cii ka Yehova a hemen i ga. Ka nongo na u u lu ken mzough la tseegh a lu hemen u nyian ye. Yesaia 65:14 pase mlu u ken jijingi u ior mba Aôndo ve lu ker nyian la ér: “Nenge, mbayev Av vea wa icam sha ci u iember ken ishima.”

12. Doo u se nengen mbamshi mba anmgbianev nena?

12 Ior mba Yehova mba ember akaa a dedoo a ve fetyô u eren yô, sha ci u ka Yehova a lu hemen ve ye. Kpa ior i tar u Satan a hemen u ne yô, mba zungwen a zungwe er mlu u tar ne a lu vihin gban a gba kera yô. Nahan aluer se undu Yehova kua ior nav sha ci u ma or ken tiônnongo nan er kwagh shin nan ôr kwagh u shin yô, a lu shami ga shi a tese kwaghfan ga jimin cii! Gba u Yehova una za hemen u doon se ishima shi se za hemen u dondon ityesen na. Shi gba u se hen u nengen mbamshi mba anmgbianev sha inja shi eren kwagh sha mi sha gbenda u vough.

U ER NENA?

13, 14. (a) Doo u se waan ishima a hanmô wase sha ci u nyi? (b) Ka ityendezwa i nyi i doo u se umburu?

13 Aluer orgen u civir Yehova a vese imôngo nan ôr shin nan er kwagh u doon se ga yô, ka nyi i doo u se ere? Bibilo wa se kwagh ér: “De nyoon ishima fefa ga, gadia ishima i nyoon tema ken vanger u abumeaior.” (Orpa. 7:9) Se cii se mba vough ga shi ka se er akaa a shin kpaa. Nahan se fatyô u veren ishima ser anmgbianev asev ve ôron shi ve eren kwagh u vough hanma shighe ga. Aluer se mba henen sha mbamshi vev gbem yô, a doo ga kpishi. Sha ci u se lu civir Yehova je kpa a kera saan se iyol ga. U hemban vihin je yô, jighjigh u se ne un la una ndôhôr, shi se undu nongo u Yehova. Nahan  se kera fatyô u eren ishima i Yehova ga shin se kera lu a ishimaverenkeghen u va lun uma ken tar u he la ga.

14 Shighe u mbagenev ve er akaa a vihin se yô, se er nan ve se za hemen u civir Yehova saan saana? Doo u se umbur ityendezwa i Yehova i surun ishima ne hanma shighe cii, a kaa ér: “Nenge, M ngu gban Usha u he man tar u he kpaa; á kera umbur akaa a tsuaa la ga, man shi aa kera va or ken ishima kpaa ga.” (Yes. 65:17; 2 Pet. 3:13) De ne ian wer akaabo a mbagenev a yange u u zuan a iveren la ga.

15. Yesu yange kaa ér aluer mbagenev er se kwaghbo yô, se er nena?

15 Kpa se mba a nyôr ken tar u he la ga. Nahan aluer or er se kwagh u vihin yô, doo u se hen sha kwagh u Yehova a soo ér se er yô. U tesen ikyav yô, doo u se umbur kwaghwan u Yesu ne, a kaa ér: “Aluer nea deen ior akaabo a ve yô, Ter wen u Sha di kpaa Una de ne. Kpa aluer nea deen ior akaabo a ve ga yô, Ter wen di kpaa Una de ne akaabo a en ga.” Shi umbur wer zum u Peteru pine Yesu sha u una fa aluer ka u a deen or kwaghbo “kwa taankaruhara” yô, Yesu kaa a na ér: “M kaa a we Mer, zan zan kwa taankaruhar tsô ga, kpa i̱ lu zan zan akunduatargber kwa taankaruhar.” Yesu tese se wang ér gba u se deen ior kwaghbo hanma shighe shi se keghen a kegh iyol u den ve kpaa; kwagh ne a lu se kwagh u hiihii kua ieren i hemban cii.—Mat. 6:14, 15; 18:21, 22.

16. Ka ikyav i dedoo i nyi Yosev a ver se?

16 Yosev, u lu wan u hiihii ken ônov mba nomso mba uhar mba Yakob mar vea Rahel la, yange ver se ikyav i dedoo sha kwagh u se er shighe u mbagenev ve er se kwagh u vihin yô. Yange anmgbianev mba Yosev mba nomso pue mba hen hunda ugen gba un iyuhwe sha ci u ter ve hemba soon un yum. Nahan ve kôr Yosev ve tee un za hingir kpan. Anyom nga kar kpishi yô, tom u dedoo u Yosev za er ken Igipiti la na yô, a hingir or u cirin ken tor u tar la. Ijen va gbe hen ijiir i anmgbianev mba Yosev mbara yô, ve va ken Igipiti u va yamen kwaghyan. Ve nenge a Yosev kpa ve fa ga, un gema fa ve. Shin er yange ve er kwagh a Yosev caveraa nahan kpa, Yosev tsaha ve ga, kpa gema kar ve sha u una fa aluer vea gema ishima yô. Yosev nengen ér ve gema ishima sha mimi yô, a pase iyol na hen a ve. Shighe kar yô, a kaa ér: “De cie nen ga, me koso ne kua ônov enev mba kiriki.” Ivur Bibilo la shi kaa ér: “Kape a sur ve asema, a ôr ve kwagh sha asema ve la.”—Gen. 50:21.

17. Shighe u or er kwagh u shin yô, ka nyi i doo u u ere?

17 Shi doo u se umbur ser er se cii se lu a mbamshi yô, alaghga se lu eren akaa a vihin mbagenev. Zum u se kav ser se er kwagh nahan yô, Bibilo wa se kwagh ér se za hen or u se er kwagh u doon nan ga la se za nôngo se hime iyôngo a nan. (Ôr Mateu 5:23, 24.) Ka sea er or kwaghbo kpa nana wa kwagh ishima a vese ga yô, i doo se kpishi. Se kpa zum u or er se kwagh u vihin yô, doo u se wa kwagh ishima a nan ga. Mbakolose 3:13 wa se kwagh ér: “Waan nen ishima a ayol a en, deen nen ayol a en kwaghbo aluer kwagh á nzughul orgen a orgen yô, er Ter A de ne akaabo nahan, ne kpaa kape eren nen la.” Dooshima u Orkristu “koson kwagh u bo ken ishima ga,” er 1 Mbakorinte 13:5 a kaa nahan. Aluer se mba den ior kwaghbo yô, se kpa Yehova una de se kwaghbo wase. Nahan shighe u mbagenev ve er akaa a shin yô, se zungwen nen ve mhôônom er Ter wase, Yehova kpa a zungwen se mhôônom nahan.—Ôr Pasalmi 103:12-14.