Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Jun 2016

Ieren i Aôndo I I Hembe Gban Kwagh a Awen a Injaa Yô

Ieren i Aôndo I I Hembe Gban Kwagh a Awen a Injaa Yô

Awen a injaa gba ior kwagh tsung. Awen ne agen yô, ivurugh i môm tseegh kpa ka i tee sha ishe i kuman udola umiliôn imôngo. Kpa kwagh ugen ngu u a hembe gban Aôndo kwagh a awen a injaa yôô?

 Higanushi, kwase ugen ken tar u Armenia, u a pasen kwagh kpa i lu a er un batisema ga yô, yange tôô antakerada u nan or ian i zan ken tar ugen, ikyua a ya na. Inyaregh lu ker vôôr kua ukaade mba yamen kwagh a mi. Maa a ôr nom na, u un kpa lu orpasenkwagh u lu a er batisema ga la.

Or ne vea kwase na yange ve lu ken ican i inyar tsung shi ve gba anzô kighir sha mi; nahan kpa ve tôô inyaregh ki shon ve yem a mi hen or u ve nenge a adereshi u ya na ken antakerada shon la. Mba za ne or shon yô, un kua tsombor na cii kpiligh ve iyol. Higanushi vea nom na pase tsombor la ér ve mba henen Bibilo, ka kwagh u a wase ve u eren kwagh sha mimi nahan je la. Yange ve nenge ér gba u vea eren kwagh sha mimi, shi ve tôô ian la ve ôr tsombor la kwagh u Mbashiada mba Yehova shi ve na ve ityakerada i pasen Bibilo igen.

Tsombor la yange u soo ér ua na Higanushi injar sha antiôn-kwagh, kpa a venda ve. Kpernan kwase u or la va hen ya u Higanushi vea nom na shi va sendegh ér Higanushi a ngohol kunya u i er sha iwen i injaa i i yer ér daimondi la, sha u tesen ér tsombor na wuese kwagh u ve er la kpishi.

Er kpiligh tsombor la iyol a ieren i mimi i Higanushi vea nom na tese la nahan, kape ior mbagenev kpishi kpa a kpiligh ve iyol je la. Kpa kwagh la kpiligh Yehova iyolo? Yehova nenge ieren ve i mimi la nena? Man kwagh u injaa due ken ieren ve i mimi la kpa?

AEREN A A HEMBE GBAN KWAGH A AKAA A SE LU A MI CII YÔ

Ka ican u zuan a mbamlumun sha mbampin mbara ga. Sha ci u mbacivir Aôndo na jighjigh ér hemba gban Yehova ishima u se lu a aeren a na, a u lun a daimondi shin zenaria shin akaa a iyolough agen la. Jighilii yô, akaa a Yehova a nengen ér ka a injaa la nga kposo a akaa a a gbe ior kpishi kwagh la. (Isa. 55:8, 9) Nahan mbacivir un kpa nenge ér, er ve lu nôngon dondon aeren a Yehova yô, kwagh la gba un kwagh kpishi.

Se fatyô u nengen a kwagh ne ken kwagh u mkav man kwaghfan u Bibilo i er la. Anzaakaa 3:13-15 kaa ér: “Saan or u nan zough a kwaghfan la iyol, kua or u nan zough a mkav kpaa, gadia kasua na hemba doon a u azurfa, mtser na kpaa hemba zenaria u wang. A hemba urubi ishe, akaa a a sar u la cii, ma kwagh u a kom sha mi ngu ga.” Kwagh ne tese wang ér aeren a dedoo ne nahan hemba gban Yehova kwagh a hanma kwagh u iyolough u se lu a mi cii.

Nahan ieren i mimi la di ye?

Yehova iyol na ka Aôndo u eren kwagh sha mimi; “eren aie ga.” (Titu 1:2) Shi yange mgbegha apostoli Paulu nger washika hen Mbaheberu sha shighe u mbaapostoli la ér: “Eren nen msen sha ci wase, gadia se fa dedoo ser, se mba a imo i dedoo ken ishima, sar se u zenden tsembelee [sha mimi] sha akaa cii.”—Heb. 13:18.

Yesu ver se ikyav i dedoo sha kwagh u ieren i mimi. U tesen ikyav yô, umbur shighe u Zegepristi Kayafa yange kaa a Yesu ér: “M zua U vea Aôndo u uma mer: Ôr se dedoo, U ngu Kristu Wan u Aôndo shinii?” la. Yesu gema kaa a na ér un ngu Mesiya, shin er lu u una ôr sha mimi nahan yô, Mkohol u Mbaajiriv una zua a ityôkyaa i kaan ér a tuhwa Aôndo, shi vea wua un nahan kpaa.—Mat. 26:63-67.

Se di ye? Aluer se tagher a mbamlu mba se ôr mimi ve kwagh u injaa una kar se nahan, se er nena? Se ôr mimi kpa? Shin se goom a zwa?

ER I HII VE KA I TAVER U ÔRON KWAGH SHA MIMI YÔ

Ka mimi, ka i taver ior u ôron kwagh sha mimi ken ayange a masejime, a ior kpishi  ve “hingir mbawan ayol a ve ikyo tseegh man mba inyaregh ki doo ve ishima” ne. (2 Tim. 3:2) Shighe u inyaregh ki ban ior shi i taver u zuan a tom yô, ior kpishi mba kera nengen ér iv shin anyighe shin u mbien or ka kwaghbo ga. Ieren ne samber sha tar nyian je ior kpishi nenge ér saa or a er anyighe ve nana lu a kwagh ye. Mbakristu mbagenev je kpa er akaa a ma ve er ga yô shi ieren i “keren mtsera u dang” la na yô, mba ikyav i dedoo ken tiônnongo ga.—1 Tim. 3:8; Titu 1:7.

Anmgbianev kpishi mba dondon ikyav i Yesu. Ve nenge ér u lun a aeren a Aôndo la hemba kan a inja a u lun a nyityôkwagh i injaa shin zuan a nyityô mtsera cii. Ka nahan ve agumaior a a lu Mbakristu la a iin ikyaren ken makeranta ér aa zua a ingyegh kpishi ga ye. (Anz. 20:23) Mimi je, alaghga u lu eren kwagh sha mimi kpa ka hanma shighe u zua a injar er Higanushi nahan ga. Nahan kpa, u eren kwagh sha mimi la ka kwagh u injaa sha ishigh ki Aôndo, shi kwagh la ka a wase se u lun a imoshima i wang, i i lu kwagh u injaa tsung la

U tesen ikyav yô, orgen mba yer un ér Gaji, a kaa ér: “Shighe u m lu Orkristu ga la, m eren tom hen zege kômpeni ugen. Nahan orvesen u kômpeni ne a yer liba i kômpeni na zuan a mi kpishi la, a nger inyaregh kpuaa tseegh sha er una taan kpandegh kpishi ga yô. Er m lu maneja u kômpeni na ne yô, i gba u me dugh antiôn-kwagh me kusu mbangoholkpandegh zwa sha er vea er kwagh sha anyighe u ve nenge a mi hen kômpeni la ga yô. Kwagh ne na yô, i fam sha anyighe u eren. M va fe mimi yô, m kera lumun u eren kwagh la ga, shin er m zuan a inyaregh sha tom shon kpishi nahan kpaa. Nahan m za bugh kômpeni wam. Sha iyange i m bugh kômpeni wam la je, m za tôndo laasen shi m kimbi kpandegh ku i wam la dera dera.”—2 Kor. 8:21.

Gaji kaa ér: “Er liba i m gema zuan a mi ne yina je kuma u ia za ken i yange m zuan a mi la kwa har yô, lum ican kpishi u nengen sha tsombor wam. Nahan cii kpa, hemba saan mo iyol hegen. M ngu a imoshima i wang sha ishigh ki Yehova. Shi m ver ônov av mba nomso mba ve lu uhar la ikyav i dedoo, shi m ngu sha ian i eren ityom i ken tiônnongo kpaa. Shi mbangoholkpandegh man mbagenev mba yange m eren anyighe vea ve imôngo la fam hegen ér m ngu or u eren kwagh sha mimi.”

YEHOVA NGU SUEN SE

Ior mba ve dondo ityesen i Yehova shi ve nôngo ve lu tesen aeren a na a doon tsung, er ieren i mimi nahan la cii, ve doo Yehova ishima. (Titu 2:10) Yange mgbegha Tor Davidi nger mkaanem ma taver se ishima man, ér: “Ngise m lu iyev, hegen m bee iyol, nahan kpaa, mayange m ngu a nenge i ta orperapera kera ga, shin tsombor u nan kpaa u sônon kwaghyan ga.”—Ps. 37:25.

Kwagh u Rutu, kwase u nan jighjigh la kpa tese nahan. Yange var a Naomi, ngô u nom na, er bee iyol je kpa, Rutu lumun u undun un ga. Rutu yange mough yem ken Iserael, ape una za civir Aôndo u mimi la. (Rutu 1:16, 17) Shighe u Rutu lu ken Iserael la, yange tese ér un ngu kwase u eren kwagh sha mimi shi eren tom kpoghuloo. Yange a yar twar vough er tindi tese nahan. Mayange Yehova undu Rutu man Naomi ga, er Davidi kpa va nenge sha ayange a na la nahan. (Rutu 2:2-18) Yehova yange nenge sha mbamgbe mba Rutu mba sha iyol tseegh tsô ga. Shi yange tsua un ér a lu ngôtamen u Tor Davidi kua Mesiya u i ityendezwa la!—Rutu 4:13-17; Mat. 1:5, 16.

Alaghga a taver mbacivir Yehova mbagenev u zuan a inyaregh ki kuren mbamgbe vev mba ayange ayange la. Kpa mba keren ér vea  zua a inyaregh fese sha anyighe ga. Ka ve er tom kpoghuloo shi ve er u sha mimi kpaa. Nahan ve tese ér aeren a Aôndo a doon tsung, er ieren i mimi nahan, hemba gban ve kwagh a akaa a iyolough agen cii.—Anz. 12:24; Ef. 4:28.

Mbakristu mba mimi mba sha tar cii mba tesen ér ve suur sha tahav mbu Yehova a lu a mi mbu wasen ve la, er Rutu nahan. Ve na Un u a er ityendezwa ne la jighjigh ve tôô ave sha, a kaa ér: “Mayange Me undu u ga, Me kende u kpaa ga.” (Heb. 13:5) Yehova tese acin imôngo ér, un soo shi una fatyô u wasen mba ve eren kwagh sha mimi hanma shighe la. Kur ityendezwa na i a kaa ér una naan mbacivir un akaa a kwagh a gbe ve a mi hanma shighe la.—Mat. 6:33.

Ka mimi, awen a injaa aa fatyô u gban uumace kwagh. Kpa se fatyô u lun a jighjigh u nan ser, ieren yase i mimi kua aeren a dedoo agen a se tesen la gba Yehova kwagh hemba awen a injaa ica je!

Ka sea eren kwagh sha mimi yô, se za hemen u lun a imoshima i wang shi se eren tom u pasen kwagh a ishima i gbar gbar