Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Fa Wer Yehova ka Ormaan Se

Fa Wer Yehova ka Ormaan Se

“TERE, . . . We U ngu Ormaan se; se cii se mba tom u ave Ou.”—YES. 64:8.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 89, 26

1. Yehova ka ormaantyegh u hemban cii sha ci u nyi?

KEN uwer u Novemba 2010 la, i tee ityegh ki gen ki i maa ken tar u China, ki ki tse i nôngo u kuman anyom 300 hegen yô, sha udola umiliôn 70 hen gar u London, tar u Ingila. Kwagh ne tese wang ér, ormaantyegh nana fatyô u tôôn inyatyuu i i ngee kpishi shi i taver ishe ga la, maan ityegh ki doon ashe shi teen ki sha zegeinyar kpaa. Nahan kpa, ormaantyegh môm kuma sha Yehova ga. Iyange i sha ataratar i igbetar la, yange i gbe zan u za been yô, Aôndo “maa or sha vuulevu u inyaagh [shin inyatyuu],” nan lu or u vough shi maa nan sha gbenda u nana fatyô u lun a aeren a Na yô. (Gen. 2:7) Yange i yila Adam or u vough u i maa un sha vuulevu la ér “wan u Aôndo,” man lu sha inja je.—Luka 3:38.

2, 3. Se fatyô u dondon ikyav i Mbaiserael mba yange ve gema ishima la nena?

2 Nahan kpa, Adam yange hembe ato yô, kera lu wan u Aôndo ga. Nahan kpa “ikpela” i ônov mba Adam ve tsua u dondon hemen u Yehova. (Heb. 12:1) Er ve lumun u ungwan imo i Orgban ve yô, tese ér ve soo ér ka un a lu Ter man Ormaan ve ye, ka Satan ga. (Yoh. 8:44) Er ve lu civir Yehova sha mi yô, kwagh ne umbur se mkaanem ma Yesaia ôr sha kwagh u Mbaiserael mba ve gema ishima la, ér: “TERE, U ngu Ter wase je, se mba inyatyuu  man We U ngu Ormaan se; se cii se mba tom u ave Ou.”—Yes. 64:8.

3 Nyian kpa, mba ve lu civir Yehova ken jijingi man sha mimi la cii, gba u vea nongo kpoghuloo vea hiden a iyol ijime shi vea ungwan imo i Aôndo. Ve nenge ér ka kwagh u civirigh u yilan Yehova ér Ter ve shi ve soo ér a lu Ormaan ve. U soo u lun inyatyuu i taver ga, sha er Yehova una maa u, u hingir kwagh u doon ashe tsung kpa? Shi u nengen anmgbianev ou mba nomso man mba kasev wer ka ior mba Aôndo a lu maan ve zan a mi ave kpa? De se time sha igbenda itiar i Yehova a maan se la, sha er se lu a mnenge u vough yô. Ka igbenda shon je ne: Er ka a tsua mba una maa ve yô, man er i hii ve a maan ve yô, kua er a maan ve la kpaa.

YEHOVA KA A TSUA MBA UNA MAA VE YÔ

4. Yehova ka a urugh ior a va a mi hen a na nena? Tese ikyav.

4 Yehova ka una kenger uumace yô, veren ishima sha mluashe ve u ken won la ga. Kpa, ka a ver ishima sha mlu ve u kimi u ka a tese injaor i ve lu kpôô kpôô la. (Ôr 1 Samuel 16:7b.) Yehova yange tese wang ér un nengen ken asema a ior shighe u ver nongo u Kristu la. Yange urugh ior kpishi mba sha mnenge u orumace yô, lu inja er ve gba kwagh ga la, va a ve hen a na man Wan na. (Yoh. 6:44) Môm ken ve yô, lu Saulu, Orfarishi u lu “or u ityuhwan, man or u tôvon mbagenev a ican man shi ipilaor” la. (1 Tim. 1:13) Nahan kpa, un u a “karen asema” la yô, yange nenge ér Saulu ngu inyatyuu i injaa ga ze. (Anz. 17:3) Kpa Aôndo nenge ér una fatyô u maan un ér a hingir ityegh ki doon ashe tsung. Jighilii yô, yange nenge un ér ngu “ikyagh ki i tsegh” sha u a er shiada “sha ishigh ki atôatyev man utor kua Mbaiserael” cii. (Aer. 9:15) Ior mbagenev mba Aôndo nenge ve ér vea fatyô u lun ikyav mbi “eren kwagh u icivirigh a mi” yô, lu mba ngise ve hunden msôrom shi ve eren idya shi ve iin la. (Rom. 9:21; 1 Kor. 6:9-11) Yange mba zough a mfe u vough u ken Mkaanem ma Aôndo la, shi mba ne un jighjigh yô, ve de ér Yehova a maa ve.

5, 6. Er se ne jighjigh ser Yehova ka Ormaan wase yô, gba u kwagh ne una gema gbenda u se (a) nengen ior mba hen haregh wase la nena? (b) nengen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev la nena?

5 Kwagh u se pase sha heen la una wase se nena? Aluer se na jighjigh ser Yehova ngu a tahav mbu fan asema a ior shi urugh ve van a mi hen a na yô, kwagh ne una na se palegh ieren i nengen mba hen haregh wase man ken tiônnongo wase ser vea fatyô u geman inja ga la. Nenge ase kwagh u orgen u i yer un ér Michael la. A kaa ér: “Yange Mbashiada mba Yehova vea va hen a mo yô, m lumun mer ve lam a mo ga, inja er mba uumace ga nahan. Jighilii yô, m naan ve icivir ga! Kpa shighe kar yô, m za zua a ior mba hen tsombor ugen mba kwagh ve doom kpishi sha ci u inja ve i dedoo yô. Maa iyange igen m za kav er ve lu Mbashiada mba Yehova yô, nahan kpiligh mo iyol! Ieren ve i dedoo la mgbegham u henen er i hii ve m nyaghen ve yô. Tsô m mase kaven mer yange m fa kwagh ve ga, shi lu kaa ér m lu dondon ye, akaa a i ôr sha a ve la cii lu aie.” Er Michael soo u fan kwagh Mbashiada mimi mimi yô, a lumun ér i hen Bibilo a na. Shighe kar yô, ngohol mimi shi gema eren tom u pasen hanma shighe la.

6 Aluer se lumun ser Yehova ka Ormaan wase yô, kwagh ne una gema gbenda u se nengen mba se civir un vea ve imôngo la. U nengen anmgbianev ou mba nomso man mba kasev er Yehova a nengen ve nahan kpa? Ka u nenge wer Aôndo maa ve bee shinii, ngu maan ve zan a za mi avee? Aôndo ka a fa kwagh u a lu or ken ishima la, kua injaor i una maa nan ve, nana fatyô u lun la kpaa. Sha nahan yô, Yehova nengen ior sha  gbenda u vough, veren ishima sha mbamyen vev mba sha anshighe kpuaa tseegh la ga. (Ps. 130:3) Se fatyô u dondon ikyav na la sha u nengen mba ve civir un la sha gbenda u vough. Jighilii yô, se fatyô u eren tom vea Ormaan se la imôngo sha u suen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve lu nôngon kpoghuloo ér vea vese ken jijingi la. (1 Tes. 5:14, 15) Gba u mbatamen ‘mba i ne ve lu uiyua’ la, vea hemen sha gbaa ne.—Ef. 4:8, 11-13.

YEHOVA MAAN SE SHA CI U NYI?

7. Ka u wuese tsaha u Yehova sha ci u nyi?

7 Alaghga tsô, u ungwa or ôr imba kwagh ne, ér: ‘Ka er yange m va mar ônov av nahan ve, m fa er mbamaren av yange ve tsaham sha gbenda u injaa ye.’ Ka sea va seer zuan a mfe ken uma yô, alaghga se nenge tsaha sha gbenda u he shi se hii u nengen u er Yehova a nengen u ér ka gbenda u tesen or dooshima la. (Ôr Mbaheberu 12:5, 6, 11.) Mimi yô, er Yehova a soo mbayev nav yô, ka a wa ishima a maa se er a soo la. A soo ér se lu a kwaghfan shi i saan se iyol shi se soo un er un kpa a soo se nahan. (Anz. 23:15) Ka sea yaan ican yô, i doo un ga; shi a soo ér se kpe sha ci u se mba “ônov mba iyughuv” mba ve ye dyako u isholibo hen Adam yum ga.—Ef. 2:2, 3.

8, 9. Yehova ngu tesen se nyian nena, man una va seer tesen se ken hemen nena?

8 Er se lu “ônov mba iyughuv” yô, yange se lu aeren kpishi a doon Aôndo ga, alaghga tsô, se lu eren kwagh er inyam i ken toho nahan! Kpa se wuese Yehova kpishi er yange maa se shi wase se se gema inja, maa se hingir er iyôngo nahan yô. (Yes. 11:6-8; Kol. 3:9, 10) Sha nahan yô, se mba ken paradiso u ken jijingi. Ka ken paradiso u doon tsung ne, Yehova a lu maan se sha ayange ne ye. Er se lu ken tar u ifer i dumbur ker ne nahan kpa, se tema hoghom hoghom shi kpe se iyol ken paradiso ne. Kwagh ugen yô, se mbagenev mba yange i mar se hen icombor i dooshima a lu her ga kpa, hegen anmgbianev mba tesen se dooshima u mimi ken paradiso ne. (Yoh. 13:35) Nahan se kpa se hen u tesen mbagenev dooshima. Kwagh u hemban je yô, se fa Yehova shi se mba nengen hegen er a lu ter u dooshima yô.—Yak. 4:8.

9 Ken tar u he la, se zua a averen a paradiso u ken jijingi la cica cii. Shi shighe u Tartor u Aôndo ua lu hemen tar jimin cii la, se ember uma ken paradiso u kpôô kpôô la. Sha shighe u a hide a tar cii u a lu paradiso la, Yehova una za hemen u maan ior shi tesen ve sha gbenda u alaghga a taver se u kaven hegen yô. (Yes. 11:9) Heela tseegh ga, Aôndo una er mhen man iyol yase ia lu vough, sha er se fatyô u ngohol ityesen na shi eren ishima na er a soo la vough yô. Yô, se kange nen ishima, se za nen hemen u ungwan imo i Yehova shi se tesen nen un ser se nenge gbenda u a lu maan se la ér ka dooshima a lu tesen se ye.—Anz. 3:11, 12.

ER YEHOVA A MAAN SE YÔ

10. Yesu yange waan ishima shi lu a mfe er Yehova, u a lu Ormaantyegh u Vesen la nena?

10 Yehova fa mlu u “inyatyuu” i a soo u maa kwagh a mi la, nahan ka a maa kwagh u a kum sha i la, er ormaantyegh u a fe tom na tsembelee nahan. (Ôr Pasalmi 103:10-14.) Sha mimi yô, eren kwagh a vese asange asange shi ka a fa mbamyen asev man akaa a se fatyô u eren ga la, kua er se vese ken jijingi se za kighir la kpaa. Wan na yange tese er Yehova a eren kwagh a mbacivir un mba ve yen ne yô. Nenge ase gbenda u Yesu yange nenge sha mbamyen mba mbaapostoli nav ne, hemban je yô, anyiman a yange ve gbaan sha kwagh u or u nan lu orhemen ken ve la. Luun er yange wea lu vea mbaapostoli mban shighe u ve sendegh anyiman la nahan, ma u nenge ve wer ka mbaasemaleghlegh man mba taver kwagh ga kpa? Nahan kpa, Yesu lu a mnenge u kpee sha kwagh ve ga. Yange fa je ér una  fatyô u maan mbaapostoli nav mba jighjigh mban sha u wan ve kwagh kundu kundu man a ishima i wan shi veren ve ikyav i iyolhiden a mi ijime. (Mar. 9:33-37; 10:37, 41-45; Luka 22:24-27) Yange mba nderen Yesu shin ku shi mbaapostoli mba ngohol icighan jijingi cii yô, ve kera ver ishima sha kwagh u hemen shin shagba ga, kpa lu tom u Yesu na ve ér ve er la ve ver ishima sha mi ye.—Aer. 5:42.

11. Ka sha igbenda i nyi nahan Davidi yange tese ér un ngu er inyatyuu i taver ga nahana, man se fatyô u kaven un nena?

11 Yehova ngu hemban eren tom a Mkaanem nam man icighan jijingi na kua tiônnongo u Kristu sha u maan mbacivir un nyian. Aluer se ôr Mkaanem ma Aôndo a awashima u vough shi se gbidye kwar sha mi shi se sôn Yehova ser a wase se se dondo kwagh u se er ker la yô, ma a fatyô u maan se. Davidi yange nger ér: “Zum u ka mea umbur We sha gambe wam yô, m hen kwagh Wou sha ashighe a mbamkor mba utugh la cii.” (Ps. 63:6) Shi yange nger ér: “Me wuese TER u A wesem henen, tugh kpaa, ishima yam ka i tesen mo.” (Ps. 16:7) Sha mimi yô, Davidi de ér kwaghwan u Yehova a nyôr a tema ken atô u ishima na, nahan a maa mhen man mnenge na, aluer kwaghwan shon taver u lumun je kpaa. (2 Sam. 12:1-13) Davidi ver se ikyav i dedoo i hiden a iyol ijime shi ungwan imo i Aôndo! We di ye? Ka u gbidye kwar sha Mkaanem ma Aôndo, shi u de ma ma nyôr ma tema ken atô u ishima you kpa? U fatyô u seer eren nahan kpa?—Ps. 1:2, 3.

12, 13. Yehova ka a er tom a icighan jijingi man tiônnongo sha u maan se nena?

12 Icighan jijingi una fatyô u maan se sha igbenda kposo kposo. Ikyav i tesen yô, una fatyô u wasen se se lu a ieren i Kristu i i lu ityamegh ki icighan jijingi u Aôndo u a lu a avegher ker kpishi la. (Gal. 5:22, 23) Dooshima ka vegher u ityamegh kira. Aôndo doo se ishima shi se soo ser se ungwan imo na shi a maa se sha ci u se fa ser atindi a na yuhwa ga. Shi icighan jijingi una fatyô u nan se tahav mbu palegh ieren i taregh shi vendan ser u de maan se ga. (Ef. 2:2) Shighe u apostoli Paulu lu gumor la, ieren i gengese iyol i mbahemenev mba Mbayuda la tsar un. Kpa icighan jijingi wase un gema inja, nahan a va nger wener: “M ngu a agee a eren akaa cii je ken Un u A taver mo ne.” (Fil. 4:13) Yô,  se za nen hemen u sônon Aôndo icighan jijingi, er Paulu nahan. Mayange je Yehova una venda u keghen ato a uzamber mba mbaasemaleghlegh la ga.—Ps. 10:17.

Yehova ka a er tom a mbatamen mba ken tiônnongo u Kristu sha u maan se, kpa gba kpee u se er ci wase (Nenge ikyumhiange i sha 12, 13 la)

13 Yehova ka a er tom a tiônnongo man mbatamen sha u maan se asange asange. Ikyav i tesen yô, shighe u mbatamen ve kav ér se mba a uzayol mba ken jijingi yô, ka ve nôngo u wasen se, kpa ka i lu sha kwaghfan ve ga. (Gal. 6:1) Kpa ka ve pine Aôndo a iyolhiden a mi ijime ér a na ve kwaghfan man mkav. Maa ve time ken Bibilo man ityakerada yase sha er vea zua a ngeren u injaa u una wase se yô. Kwagh la ka a wase ve u nengen sha mbamzeyol asev mbara. Aluer ve va hen a we ér vea va wa u kwagh kundu kundu man sha dooshima, er sha kwagh u iyolwuhan nahan, u lumun kwaghwan ve la wer ka dooshima je Aôndo a lu tesen we kpa? Aluer u lumun kwaghwan ve la yô, u tese wang wer u ngu inyatyuu i taver ga ken ave a Yehova shi u soo wer a maa u sha gbenda u a wase u yô.

14. Er Yehova a lu a tahav mbu maan se er a soo la nahan kpa, ka a na se icivir nena?

14 Aluer se fa gbenda u Aôndo a lu maan se la yô, kwagh la una wase se se lu ken bem a anmgbianev asev, kua ior mba hen haregh wase man mba se henen Bibilo a ve la. Sha ayange a tsuaa la, ormaantyegh dughun inyatyuu tsô, maa karen za maan kwagh a mi ga. Yange nan hii sôron inyatyuu la iyol sha u dughun awen man akaa agen a injaa ga sha mi sha. Kape Aôndo kpa ka a er a mba ve lumun ér a maa ve ken jijingi je la. Aôndo kighir ior ér ve gema inja ga, kpa ka a tese ve atindi na a perapera la, sha er vea fatyô u wanger uuma vev shi sôron inja a ishima ve yô.

15, 16. Mbahenen Bibilo ka ve tese ér ve soo ér Yehova a maa ve nena? Tese ikyav.

15 Nenge ase kwagh u anmgbian u kwase Tessie u a lu ken tar u Australia la. Anmgbian u kwase ugen u yange hen Bibilo a na yô, kaa ér: “Yange lu Tessie ican kpishi u kaven kwagh u i lu tesen un ken Bibilo la ga. Nahan kpa, lu vesen ken jijingi tsembelee ga, shi mbamkombo mba Mbakristu je kpa zaan ga! Nahan m eren msen shi m gbidi kwar sha ikyaa ne zulee yô, m mase kuren ikyaa mer me de u henen kwagh a na. Maa kwagh u kpilighyol er. Kwa u masetyô u m kaa mer me za hen kwagh a Tessie maa me de la, a pasem ishima na. A kaa ér un ngu er orimangerev nahan, sha ci u do u gbidyen doo un. Kpa hegen yô, a kure ikyaa ér una de ieren ne.”

16 Shighe kar kpuaa yô, Tessie gema zan mbamkombo mba Mbakristu shi hii u lun a aeren a Orkristu la, shin er azende a na a tse la lu sen un nahan je kpaa. Anmgbian u kwase u hen kwagh a na la shi kaa ér: “Shighe kar yô, i eren un batisema shi va er pania u keke la, shin er lu a ônov mba kiriki nahan je kpaa.” Sha mimi yô, mbahenen Bibilo ka vea hii u wanger uuma vev sha er i doo Aôndo a ve yô, a kporom ikyua a ve shi a maa ve, ve hingir ikyav mbi injaav.

17. (a) Er Yehova a lu Ormaan wou yô, kwagh la doo u sha ci u nyi? (b) Ka igbenda igen i nyi Yehova a maan se, i se lu timen sha mi ken ngeren u dondon laa?

17 Zan zan nyian kpa, ormaantyegh ka nan dugh inyatyuu nan maa ityegh ki doonashe a mi. Kape Yehova Ormaantyegh wase la kpa a lu wan ishima a vese, maan se sha u wan se kwagh shi nengen er se dondo kwaghwan shon je la. (Ôr Pasalmi 32:8.) U nenge er kwagh wou a gbe Yehova ishima kpa? U nenge er a lu maan we sha ave na, kure kure kpa? Aluer u nenge nahan yô, ka aeren agen a nyi i doo u u lu a mi sha er a wase u u za hemen u lun er inyatyuu i taver ga nahan, ken ave a Yehova? Ka aeren a nyi i gbe u u palegh sha er u lu or u taver kwagh ga? Shi mbamaren vea fatyô u eren kwagh ken mzough vea Yehova sha u maan ônov vev nena? Ngeren u dondon ne una ta iwanger sha mbampin mban.