Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Jun 2016

U Ngu Den Wer Ormaantyegh u Vesen la A Maa U Kpa?

U Ngu Den Wer Ormaantyegh u Vesen la A Maa U Kpa?

“Nenge, er inyatyuu ka i lu ken uwegh ku ormaantyegh nahan, kape ne kpaa ne lu ken uwegh Agh ne.”—YER. 18:6.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 60, 22

1, 2. Aôndo yange nenge Daniel ér ngu “or u doon ishima tsung” sha ci u nyi, man se fatyô u ungwan imo i Aôndo er Daniel nahan nena?

YANGE Mbayuda mba i yem a ve uikyangen la mba za nyer ken tar u Babilon yô, ve nenge er gar la iv a akombo shi ior mba ken gar shon civir ujijingi mba bov yô. Nahan kpa, Mbayuda mba jighjigh, er Daniel vea akar a na a atar la nahan, venda u dondon ieren i ken tar u Babilon la. (Dan. 1:6, 8, 12; 3:16-18) Kpa ve kange ishima u civir Yehova u a lu Ormaan ve la tseegh. Man lu kwagh u ve er vough je la! Er Daniel tsa ken Babilon zan zan bee iyol nahan kpa, ortyom u Aôndo kaa ér, Daniel lu ‘or u doon Aôndo ishima tsung.’—Dan. 10:11, 19.

2 Sha ayange Mbaiserael la, ashighe agen ormaantyegh nan kume inyatyuu i tiher sha er nana maa kwagh u nan soo la a mi yô. Nyian ne, mbacivir Aôndo sha mimi nenge Yehova ér ngu Tor u Hemban Cii, u a lu a tahav mbu maan iniongoior man akuraior yô. (Ôr Yeremia 18:6.) Shi Aôndo ngu a tahav mbu maan se asange asange. Nahan kpa, a fa ér se mba a ian i eren kwagh sha ishima yase shi a soo ér se ungwan imo na, kpa i de lu inja er mba kighir se a kighir ga. Ngeren ne una pase se kwagh u se er ve se za hemen u lun er inyatyuu i taver ga nahan ken ave a Aôndo yô. Se lu nan mbamlumun sha mbampin mba utar mban: (1) Se er nan ve se palegh aeren a se lu a mi ve a taver se kpishi u ungwan kwaghwan u Aôndo laa? (2) Se er nan ve se lu a aeren a a wase se se za hemen u lun inyatyuu i taver ga shi se lu mba ungwan imo i Aôndo? (3) Mbamaren mba ve  lu Mbakristu la vea ungwa imo i Aôndo shighe u ve lu yesen ônov vev la nena?

PALEGH AEREN A A NA A TAVER WE U UNGWAN KWAGHWAN U YEHOVA LA

3. Ka aeren a nyi se lu a mi ve a taver se kpishi u ungwan kwaghwan u Aôndo? Tese ikyav.

3 Anzaakaa 4:23 kaa ér: “Hemba kuran ishima you a akaa a u kor a cii, gadia ka ken i uma a dugh ye.” Ka aeren a cighir se ishima a nyi nahan, i gbe kpee u se paleghaa? Aeren shon yô ka a je ne: ihyagh i vough ga man isholibo i eren kua m-ban u jighjigh u nan. Aeren ne a a na se hingir u hemban ato. (Dan. 5:1, 20; Heb. 3:13, 18, 19) Tor u Yuda u i yilan un ér Ushia la yange tese wang ér un wa ihyagh. (Ôr 2 Kroniku 26:3-5, 16-21.) Sha hiihii la, Ushia lu eren “kwagh u dedoo sha ishigh ki TER” shi “ver ishima u keren Aôndo.” Kpa “zum u a taver la yô, ishima gengese un,” shin er tahav mbu lu a mi la due hen Aôndo nahan kpaa! Yange nôngo ér una nande kwaghhumandoon ken tempel, man tom ne lu upristi mba ve due hen tsombor u Aron la tseegh, gba u vea eren u ye. Nahan upristi mba za vende a Ushia yô, ishima vihi un a ve tsung! Maa nyi i due kere? Aôndo yange va a “mtim” sha a na, haa un imande kpe a mi.—Anz. 16:18.

4, 5. Aluer se mba gengese iyol yô, ka nyi ia fatyô u eren se? Tese ikyav.

4 Aluer se palegh iyolgengese ga yô, se kpa alaghga se hii u ‘nengen mlu wase hemban er ma se nenge la,’ alaghga je yô, se hingir u vendan kwaghwan u Ruamabera je kpaa. (Rom. 12:3; Anz. 29:1) Nenge ase kwagh u ortamen ugen ken tiônnongo u i yer un ér Jim la. Yange lumun a kwagh u mbatamen mbagenev gba zwa môm ér vea er la ga. Jim kaa ér: “Yange m kaa a anmgbianev mbara mer, mba a dooshima ga, maa m due ken mkombo la kera.” Iwer ataratar ngi kar yô, Jim musan tiônnongo, mough yem hen tiônnongo ugen u lu ikyua a na yô, kpa i kera na un ortamen hen tiônnongo la ga. A kaa ér: “Ishima yange i vihim kpishi. M nengen mer m hemba perapera cii, maa kwagh ne na m undu mimi.” Jim de u civir Yehova kuma anyom pue. A pase sha mimi nahan ér: “Ihyagh yange i na m nenge mer i er kwagh a mo sha inja ga, nahan m hii u nan Yehova ibo sha kwagh u lu zan hemen la. Er anyom lu karen la, anmgbianev lu van mo inya, nôngon ér vea wasem, kpa m lumun iwasen ve la ga.”

5 Kwagh u yange er Jim ne tese ér ihyagh ia na se lumun ibo sha kwagh ga, nahan se hingir u vendan mkôôm. (Yer. 17:9) Jim kaa ér: “Yange m hemba veren ishima sha akaa aa lu inja er mbagenev mba eren sha mi ga la.” I lu nahan ishima vihi u ker sha ci u Orkristu ugen hii u, shin sha ci u i ngohol we ityom igen i i ne u la vee? Aluer kwagh yange er u nahan yô, lu nyi u eree? Yange u gengese iyoloo? Shin yange hemba gban we ishima u himen a anngôu shi zan hemen u civir Yehova sha mimi?—Ôr Pasalmi 119:165; Mbakolose 3:13.

6. Aluer se mba eren isholibo yô, ka nyi ia fatyô u eren se?

6 Aluer or ngu eren isholibo ciligh ciligh, shin alaghga je yô nan ngu eren i ken myer yô, ieren ne kpa ia na a taver nan u lumun kwaghwan u Aôndo. Kwagh ne una na yô, a hemba lun nan ican ga u eren isholibo. Anmgbian ugen kaa ér, yange un er isholibo zan zan shighe kar yô, una er isholibo kpa ishima i kera za un iyol kpishi ga. (Orpa. 8:11) Anmgbian ugen u de ieren i nengen ufoto mba ijimbagh ya tor ken a na yô, yange va kaa ér: “Yange m hii u puun hanma kwagh u mbatamen ve er shin ve ôr cii.” Ieren na la lu vihin mlu na u ken jijingi la. Shighe kar yô, ieren na la due ken igbar, nahan i na un iwasen i gba u a na un la. Jighilii yô, se cii se yina. Nahan, aluer se hii u lun a ieren i puun kwagh kpoghuloo shin lumun ibo sha kwagh ga shin vendan u keren iwasen hen Aôndo gayô sônon un ser a de se a kwaghbo wase yô, alaghga tsô ishima yase ngi wan akpema.

7, 8. (a) Mbaiserael mba tsuaa mbara yange ve de ishima ve wa akpema shi ve tese ér ve ban a jighjigh u nan nena? (b) Man ieren ve la tese se nyi?

7 Ikyav i Mbaiserael mba Yehova yima ve sha ikyev i Igipiti la, tese ér aluer se ban a jighjigh u nan yô, ishima yase ia wa akpema. Yange ikyurior la nenge er Yehova er uivande kpishi sha u yiman ve yô, uivande mbagenev je yô kpilighyol kpen kpen! Nahan kpa, mba zulum a Tar u Ityendezwa la yô, ve tese m-ban u jighjigh u nan. Er ma ve suur sha Yehova la yô, ve de mciem gba ve iyol shi ve lu eren Mose ivever. Yange ve soo u hiden yemen ken Igipiti, ape i kôr ve ikpan la je kpaa! Nahan ishima vihi Yehova a ve tsung. A kaa ér: “Ka hanma shighe je man ior mban vea de u lahan Mo?” (Num. 14:1-4, 11; Ps. 78:40, 41) Yange ve tim ken taaikyôngo sha ci u ishima ve wa akpema shi ve ban a jighjigh u nan.

8 Nyian kpa, er se lu zulum a tar u he la yô, mba karen jighjigh wase u nan. Sha nahan yô, doo u se tôv se fa aluer jighjigh wase u nan taver tsembelee yô. Ikyav i tesen yô, se fatyô u tôvon fan mnenge wase sha kwagh u mkaanem ma Yesu ma i nger ken Mateu 6:33 la. Pine iyol you wer: ‘Akaa a m tsough u eren shi a lum kwagh u hiihii ken uma la, tese ér mimi je m na mkaanem ma Yesu mara jighjigh kpa? Doo u me bunden mkombo shin kwaghpasen sha er me seer zuan a shighe u keren inyaregh yôô? Aluer va hingir u me seer nan shighe man agee a am u eren tom u m lu eren la nahan, me er nena? Me de mer tar u kighir mo me gema eren ishima i u shin u yangem u civir Aôndo?’

9. Doo u se za hemen u ‘karen’ jighjigh wase u nan sha ci u nyi, man se er kwagh ne nena?

9 Ikyav igen yô, hen ase sha kwagh u Orshiada u Yehova u nan soo u dondon atindi a Bibilo ga la, er atindi a sha kwagh u azende shin u eren kwagh a or u i dugh nan ken tiônnongo kera shin iemberyolough la nahan. Pine iyol you wer, ‘Alaghga tsô mo kpa, kape kwagh wam a lu laa?’ Aluer se kav ser ishima yase hii u wan akpema yô, gba u fese je se tôv se fa aluer jighjigh wase u nan la ngu ndôhôr yô! Bibilo wa se kwagh nahan ér: “Kar nen ayol a en sha u né fa aluer nea lu ken jighjigh u nan yô, time nen ken ayol a en.” (2 Kor. 13:5) Gba u se de ser Mkaanem ma Aôndo ma kôôm mhen wase sha mimi hanma shighe.

ZA HEMEN U LUN INYATYUU I TAVER GA

10. Ka nyi ia wase se ve se lu er inyatyuu i taver ga nahan ken uwegh ku Yehova?

10 Aôndo na se akaa kpishi a a wase se se za hemen u lun inyatyuu i taver ga yô, er Mkaanem nam man tiônnongo u Kristu man tom u pasen kwagh la nahan. Er ka a hôr inyatyuu sha mnger ve i kera taver ga nahan, kape Bibilo i ôron ayange ayange shi gbidyen kwar sha mi la kpa, ngi i na se taver Yehova ken uwe ga shi i lu un ican u maan se ga je la. Yehova yange kaa a utor mba ken Iserael ér, hanmô ve nana nger kôpi u Tindi u Aôndo, nana ôron hanma iyange. (Dut. 17:18, 19) Mbaapostoli yange ve kav er, u ôron Ruamabera shi gbidyen kwar sha mi la, lu kwagh u hange hange ken tom ve u pasen kwagh la yô. Yange ve ter akaa a i nger ken Ruamabera u ken Zwa Heberu la ken ngeren vev kwa uderi imôngo, shi ve taver ior mba ve pasen ve kwagh la ishima ér ve kpa ve er nahan. (Aer. 17:11) Se kpa nyian se kav er i lu a inja u ôron Mkaanem ma Aôndo hanma iyange shi eren msen, gbidyen kwar sha kwagh u se er la yô. (1 Tim. 4:15) Ka sea er nahan yô, kwagh ne a wase se se za hemen u hiden a iyol ijime sha ishigh ki Yehova shi taver un ken uwe ga.

Er tom a akaa a Aôndo a ne sha u wasen we u zan hemen u lun inyatyuu i taver ga ken uwegh nagh (Nenge ikyumhiange i sha 10-13 la)

11, 12. Yehova ka a er tom a tiônnongo u Kristu u maan se asange asange, er mbamgbe asev ve lu la nena? Tese ikyav.

11 Yehova fa mbamgbe mba hanmô wase, nahan ngu eren tom a tiônnongo u Kristu sha u maan se asange asange. Jim, u se vande teren kwagh na la, yange hii u sôron inja shighe u ortamen ugen tese ikyo i wan sha kwagh na la. Jim kaa ér: “Shighe môm kpa nam ibo sha kwagh u m er la ga, shin puum  kpaa ga. Kpa gema za hemen u tesen er un ne jighjigh ér me gema inja shi un soo u wasen mo sha mimi yô.” Iwer ngi kar er itiar nahan yô, ortamen la lôhô Jim mkombo u Mbakristu ugen. Jim kaa ér: “Tiônnongo yange ngohol mo ave ahar, nahan dooshima ve la na yô, m hii u geman inja. Shi m hii u nengen mer ka mbamnenge av ve lu kwagh u vesen ga. Er anmgbianev kua kwase wam, u lumun u tenger ken jijingi ga la suem yô, kure kure tsô m hide m taver ken jijingi. Shi yange m zua a ishimataver ken ngeren mba ken Iyoukura i Novemba 15, 1992 la. Ngeren mba shon yô, ka ‘Jehovah Is Not to Blame’ (Ka Yehova I Gbe u A Na Un Ibo Ga) man ‘Serve Jehovah Loyally’ (Civir Yehova sha Mimi).”

12 Shighe kar yô, i hide i na Jim ortamen. Hii shighe la je, a wase anmgbianev mbagenev ve hemba mbamtaver mba un kpa yange tagher a mi la, nahan hiden taver ken jijingi. A mase kuren ikyaa nahan ér: “Yange m hen mer m ya ikyar a Yehova kangenaa, kpa jighilii yô, kwagh lu nahan ga! M vaa afanyô kpishi er yange m de ihyagh na m kera nenge a akaa aa hemba lun hange hange la ga, shi m hemban veren ishima sha mbamyen mba mbagenev yô.”—1 Kor. 10:12.

13. Tom wase u pasen kwagh la ka u wase se se lu a aeren a nyi, man ka iwasen i nyi ka se zua a mini?

13 Kwaghpasen una fatyô u maan se sha ci u iwasen yase nena? Ka sea pasen ior loho u dedoo la yô, kwagh la a wase se u hiden a iyol ijime, shi se lu a avegher kposo kposo a ityamegh ki jijingi u Aôndo la. (Gal. 5:22, 23) Hen ase sha aeren a dedoo a kwaghpasen a wase u ú lu a mi la. Kwagh u ugen yô, aluer se mba a aeren a Kristu la yô, loho wase ua hemba doon shi alaghga ua na mbayaav mbagenev vea sôr ieren ve. Ikyav i tesen yô, shighe u Mbashiada mbagenev uhar ken tar u Australia lu pasen kwagh ve, kwaseya ugen za lam a ve côugh côugh la, mô ve môm nan bugh zwa a na ga. Kpa shighe kar yô, kwase la vaa afanyô kpishi sha ieren na la, nahan nger washika tindi a mi shin afishi a branci u ken tar shon. Lu kwagh u vesen u nger je ne: “M soo  u zamber ior mbagenev uhar mba yange ve wa ishima a mo shi ve tese iyolhiden a mi ijime la mer, ve yam anyi sha ieren i yange m tese mer m hemba perapera shi or kuma sha a mo ga la. M ngu ibumekwase sha er yange m tile sha ishigh ki iorov uhar mba pasen Mkaanem ma Aôndo, m kaa a ve mer ve yem kera yô.” Luun er mbapasenkwagh mbara yange vea tese ishimavihin cuku tseegh kpa, kwaseya la ma nger washika la je he? Alaghga tsô ma nger ga. Mimi yô, tom wase u pasen kwagh la ngu se man mbawanndor a vese a iwasen kpishi!

GBA U MBAMAREN VEA UNGWAN IMO I AÔNDO SHIGHE U VE LU TSAASE MBAYEV VEV YÔ

14. Aluer mbamaren soo u tsaase mbayev vev sha mimi man sha inja yô, gba kpee u vea er nyi?

14 Mbayev mba kiriki kpishi ka ve kegh iyol u ungwan kwagh, shi ve hiden a iyol ijime. (Mat. 18:1-4) Sha nahan yô, mbamaren mba ve lu a kwaghfan la ka ve nôngo ve tese mbayev vev mimi, shi ve na mimi la a doo ve ishima shighe u ve lu iyev la. (2 Tim. 3:14, 15) Nahan kpa, cii man mbamaren ve kôrcio u eren kwagh ne yô, gba u mbamaren ayol a ve vea hii soon mimi, shi vea gema un una hingir kwagh ve. Mbamaren ka vea er nahan yô, i hemba lun mbayev vev ican ga u soon kwagh u mimi. Heela tseegh ga, kwagh ne ka a na ve gema nengen tsaha u mbamaren ve lu nan ve la ér, ka gbenda u Yehova man mbamaren mbara ve lu tesen ve dooshima yô.

15, 16. Mbamaren vea suur sha Aôndo shighe u i dugh wan ve ken tiônnongo kera la nena?

15 Nahan cii kpa, ashighe agen mbamaren ka vea nôngo nan nan kpa, shighe ka una karen yô, mbayev vev mbagenev ve undu mimi shin i dugh ve ken tiônnongo kera, nahan kwagh ne a na mbamaren ishimavihin kpishi. Anmgbian u kwase ugen ken tar u South Africa kaa ér: “Shighe u i dugh anngôm ken tiônnongo kera la, lum inja er a kpe nahan. Yange ishima vihim pev!” Anmgbian u kwase ne vea mbamaren nav ve er nena? Yange ve dondo kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma tese la. (Ôr 1 Mbakorinte 5:11, 13.) Mbamaren mbara kaa ér: “Yange se kange ishima u dondon kwaghwan u Bibilo, sha ci u se fa je ser, aluer se er kwagh u Aôndo a soo la yô, kwagh u injaa una due ker. Se nenge kwagh u dughun or ken tiônnongo kera la ser, ka tsaha u Aôndo shi se na jighjigh ser tsahan se sha ci u se doo un ishima, shi tsahan se ka za karen ikyaa inya ga. Sha nahan yô, se er kwagh a wan wase ne shighe u i gbe hange hange u se er akaa a hen tsombor vea na la tseegh.”

16 Wan la di lu un ken ishima nena? Shighe kar yô, a kaa ér: “Yange m fa je mer tsombor wam kôrom ihyom ga, kpa ve lu ungwan imo i Yehova man nongo na.” Shi a kaa ér: “Ka wea ya ican zan zan a va hingir u u zamber a Yehova wer a wase u shi a de u kwaghbo wou yô, u kav er i gbe u u ta un kera ga yô.” Nenge er yange a saan tsombor la iyol shighe u i hide a wan ve ken tiônnongo la yô! Mimi yô, ka sea eren ishima i Aôndo sha hanma gbenda cii yô, kwagh u injaa a due ker.—Anz. 3:5, 6; 28:26.

17. Gba u se ungwan imo i Yehova sha hanma gbenda cii sha ci u nyi, man ieren ne ia wase se nena?

17 Profeti Yesaia yange tsengaôron ér Mbayuda mba i yem a ve ken Babilon la vea gema ishima. A kaa ér: “TERE, U ngu Ter wase je, se mba inyatyuu man We U ngu Ormaan se; se cii se mba tom u ave Ou.” Shi lu u vea zamber a Yehova vea kaa ér: “De umbur iferkwagh [yase] zan zan gbem ga; shi nenge er se cii se lu ior Ou yô.” (Yes. 64:8, 9) Se kpa, ka sea hiden a iyol ijime shi sea ungwan imo i Yehova shi sea tesen kwagh ne sha ieren yase yô, a nenge se ér se mba ior mba dedoo, er yange nenge profeti Daniel nahan. Heela tseegh ga, Yehova una za hemen u maan se sha Mkaanem nam man jijingi na kua nongo na, sha er iyange igen yô, se tile sha ishigh nagh, sha ci u se hingir “ônov mba Aôndo” mba lun vough yô.—Rom. 8:21.