Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Mhôônom ma Kôron We a “Ior Cii”

Mhôônom ma Kôron We a “Ior Cii”

SHIGHE u Yesu lu tesen mbahenen nav er vea pase loho u dedoo la, a wase ve u kaven ér ka ior cii vea soo u ungwan loho u Tartor ga. (Luka 10:3, 5, 6) Se kpa, alaghga se tagher a ior mbagenev mba vea lam a vese dang shin vea er kwagh a vese sha tswam shighe u se lu pasen kwagh yô. Ka mimi, aluer ior er a vese nahan yô alaghga a taver se u zungwen ve mhôônom shi pasen ve kwagh.

Or u nan zungu mhôônom yô, ka nan nenge a zayol u mbagen shi kunya u kôr nan a ve shi nan soo u wasen ve kpaa. Nahan, aluer ka taver se u zungwen mba se pasen ve kwagh la mhôônom yô, alaghga gbashima wase una ndôhôr shi se kera lamen a ve sha gbenda u a kôr ve ken ishima ga. Kpa aluer se mba zungwen ior mhôônom yô, ka inja er se mba peer shin fehen usu nahan. Mhôônom ma se lu a mi la ma a na gbashima u se lu a mi sha tom u kwaghpasen la una lu seer a seer!—1 Tes. 5:19.

Se er nan ve se zungwen ior mhôônom, shighe u i taver u eren nahan je kpaa? De se time sha akav a iorov utar mba se fatyô u dondon ikyav ve yô; ka ikyav i Yehova man Yesu kua apostoli Paulu.

DONDO IKYAV I YEHOVA I ZUNGWEN MHÔÔNOM LA

Yehova wa ishima a ilyahan i i ve a mi sha iti na la anyom udubu imôngo hegen. Nahan cii kpa, a za hemen u “eren dedoo a mba ve lu a ishughun ga kua mbabov kpaa.” (Luka 6:35) Ishimawan na la tese mhôônom ma zungwen. Sar Yehova u “ior cii” ve war. (1 Tim. 2:3, 4) Er Aôndo a ker iferkwagh ihyom nahan kpa, uumace gba un kwagh kpishi shi a soo ér or môm nana tim ga.—2 Pet. 3:9.

Yehova fa er Satan a pir uumace mba ve ne jighjigh ga la ashe yô. (2 Kor. 4:3, 4) Ior kpishi, i tese ve akaa a aiegh sha kwagh u Aôndo hii shighe u ve lu iyev la je, nahan kwagh la na yô taver ve u ngohol mimi. Yehova kegh a kegh iyol u wasen amba ne. Er nan ve se fe?

Hen ase sha gbenda u Yehova yange nenge ior i ken gar u Nineve la. Er ve lu ior mba wan ipila nahan kpa, Yehova kaa a Yona ér: “Ma M kera war Nineve ga yee? zegegar ne u ior ve iv kimi je, ve hembe dubu deri môm man dubu ikundu, mba ve fe mkposo u uwegh vegh ku yanegh a ku imesegh ga” nee? (Yona 4:11) Mhôônom yange ma kôr Yehova a ior mba ve fa mimi sha kwagh na ga ne, nahan a tindi Yona ér a za ta ve icin.

Se kpa ior gba se kwagh er Yehova nahan. Se fatyô u kaven un sha u keghen iyol u nôngon wasen hanma or u alaghga nana kegh ato a vese cii, aluer ka inja er nana ngohol mimi ne ga je kpaa.

DONDO IKYAV I YESU I ZUNGWEN MHÔÔNOM LA

Mhôônom yange ma kôr Yesu a ior mba ijen i ken jijingi kôr ve la, vough er Ter na nahan. “Man er A nenge a ikpelaior yô, mhôônom kôr Un a ve tsung, sha ci u i tumbul a ve, ve sambe wuee er iyôngo i i lu a orkuran i ga nahan.” (Mat. 9:36) Yesu kav kwagh u lu zayol u ior mban la vindi vindi. A fa er i tese ve atesen a aiegh, shi mbahemenev vev mba kwaghaôndo nzughul a ve yô. Er Yesu fa er i lu ve cii vea hingir mbadondon un ga nahan kpa, a hii u “[tesen] ve akaa kpishi.”—Mar. 4:1-9.

Aluer or soo u ungwan loho wase sha kwa hiihii ga kpa iyol i de kpen we ga

Shighe u akaa a gem ken uma u or yô, gbenda u nan nengen mimi la kpa ua fatyô u geman

Zum u ior ve soo u keghen ato a loho wase ga yô, doo u se hen sha kwagh la zulee; se pine  ayol a ase ser, er nan jim ve soo u ungwan ga? Mbagenev yô, alaghga ve fa kwagh u Bibilo ga nahan ve soo i ga, shin ve soo kwagh u Mbakristu ga sha ci u akaa a ior mba ve senge ér mba Mbakristu yô, ve eren la. Mbagenev di yô, alaghga i ôr ve kwagh u atesen a ase sha gbenda u doon ga. Shi mbagenev yô, vea nenge ér aluer ve ngohol se tsembelee yô, a doo mba hen ijiir ve shin mba hen tsombor ve ga nahan vea lam sha a ve.

Alaghga mbagen vea soo u ungwan a vese ga sha ci u kwagh er ve u vihin, nahan ishima ngi vihin ve. Kwase mishen ugen iti na ér Kim. A kaa ér: “Ityav na yô ior kpishi sha ajiir agen hen haregh u se pasen kwagh la kera mba a kwagh ga. Mba a ishimaverenkeghen i mimi sha kwagh u mlu u ken hemen ga. Ve ure shi mba ne or môm jighjigh ga. Ka se shi tagher a ior hen haregh ne mba ve soo u ungwan loho wase ga yô. Kwa gen la, orgen va ta num sha mo shighe u se due kwaghpasen yô.”

Er i er a Kim nahan kpa a za hemen u lun a mhôônom sha ior nena? A kaa wener: “Or ka nana tuhwam shin a laham kpa, m umbur kwagh u i er ken Anzaakaa 19:11 la, ér: ‘Kwaghfan u or ka a na nan yuwen fefa ga.’ Ka mea umbur akaa a ior mba hen haregh wase ne ve lu tagher a mi la yô, mhôônom ma kôrom a ve. Shi ka hanma or u se zuan a nan cii nan vihi tu ga. Se mba a ior mbagen hen ijiir ne mba se za sôron ve yô.”

Se fatyô u pinen ayol a ase ser, ‘Luun er m fa mimi ga nahan Mbashiada mba Yehova a va u pasen mo kwagh yô, m er nena?’ Ikyav i tesen yô, luun er ior ôr se akaa kpishi sha iyol i Mbashiada mba Yehova a a lu mimi ga di ye? Luun er kwagh ngu nahan yô, kape se kpa alaghga se er kwagh dang nahan i gba u a zungwe se mhôônom je la. Ka sea umbur tindi u Yesu wa ér se eren a mbagenev er se kpa se soo ser i er a vese la yô, kwagh la a mgbegha se u zungwen ve mhôônom zum u i taver u eren nahan kpaa.—Mat. 7:12.

DONDO IKYAV I PAULU I ZUNGWEN MHÔÔNOM LA

Apostoli Paulu yange zungwen ior mhôônom kua mba ve hendan a na sha tswam la je kpaa. Sha ci u nyi? Sha ci u inja na i tse la hungur un ga. A kaa ér: “Yan m lu or u ityuhwan, man or u tôvon mbagenev a ican man shi iperaor nahan kpaa. Kpa i zungwem mhôônom gadia m lu eren sha lan man sha jighjigh u nan ga.” (1 Tim. 1:13) A fa er Yehova man Yesu ve zungwe un mhôônom tsung yô. Nahan ikyav tese ér yange una kenger mbagenev mba pasen ve kwagh la yô, a nengen a ieren na i tse la ken ishima.

Ashighe agen Paulu yange a tagher a ior mba ve ne jighjigh a atesen a aiegh taveraa yô. Nahan  a er nena? Aerenakaa 17:16 kaa ér shighe u Paulu za ken geri u Atene la, “ishima vihi un tsung sha ci u a nenge gar la mgbough a akombo.” Nahan kpa, Paulu er tom a kwagh u na ve ishima vihi un la u tesen ve. (Aer. 17:22, 23) Yange a nôngo ér kwaghpasen na a zua sha mlu u ior kposo kposo sha er “a lu nan nan kpaa, [una] yima mbagenev yô.”—1 Kor. 9:20-23.

Se fatyô u dondon ikyav i Paulu la shighe u se tagher a ior mba ve er a vese sha tswam shin ve ne jighjigh a ityesen i aiegh yô. Se fatyô u nyôôso iliam yase sha er ia zua sha mlu ve sha er se ôr ve “loho u dedoo” yô. (Yes. 52:7) Anmgbian u kwase ugen iti na ér Dorothy. A kaa ér: “Ior kpishi hen haregh u se pasen kwagh la, i tese ve ér Aôndo wa tswam shi ngôôr kuren or ijir ga. Nahan ka m wuese ve er ve ne Aôndo jighjigh yô, maa m tese ve kwagh u Yehova ken Bibilo, er dooshima na kua akaa a a tôndo zwa u va eren ken hemen la nahan.”

“HEMBA KWAGHBO SHA KWAGH U DEDOO”

Er se lu nyôron ken “ayange a masejime” cou cou ne, se fa je ser ieren i ior mba se pasen ve kwagh la ia “yem hemen hemen [ia] hemba vihin a vihi.” (2 Tim. 3:1, 13) Kpa se de ser kwagh ne a yange se u zungwen ve mhôônom shin a yange se u ember ken tom wase ga. Yehova una fatyô u nan se agee a se “hemba kwaghbo sha kwagh u dedoo” yô. (Rom. 12:21) Pania ugen iti na ér Jessica. A kaa ér: “Ashighe kpishi ka m zua a ior mba ve we igbongor shi ve nengen ér se gba kwagh ga shi loho wase kpa ka u ikyoo ga yô. Kwagh ne ka a vihim kpishi. Shighe u m hii iliam a or yô, ka m er msen ken ishima, m sôn Yehova mer a wasem me nenge or la er un kpa a nengen nan la. Kwagh ne ka a na m kera ver ishima sha mnenge wam la ga, kpa m ver ishima sha gbenda u me wase nan yô.”

Ka se za hemen u keren mba i sar ve u zuan a uma u tsôron la

Ka sea wa ishima sea gba uwer ga yô, mbagenev ve va kegh ato ve hen mimi ne

Shi se nôngon se taver anmgbianev asev asema shighe u se lu pasen kwagh vea ve yô. Jessica kaa ér: “Or ka nana er kwagh a mô wase dang ken kwaghpasen kpa, m ne ishima yam sha mi ga. Ka m goom a iliam la m yem a mi sha akaa a doon, er akaa a dedoo a se zough a mi ken tom kwaghpasen la, shin er mbagen ve soo loho wase ga nahan kpaa.”

Yehova fa hanma zayol u se tagher a mi ken tom wase u pasen kwagh la cii. Nenge ase er a saan un iyol kpishi shighe u se dondo ikyav na i zungwen mbagen mhôônom la yô! (Luka 6:36) Kpa Yehova una za hemen u zungwen ior mhôônom gbem sha won ga. Se fatyô u lun a vangertiôr ser, a fa shighe u una tim tar la vough. Kpa cii man shighe la yô, tom u pasen kwagh ne ngu torough torough. (2 Tim. 4:2) Sha nahan yô, se za nen hemen u eren tom u i ne se ne sha gbashima shi se zungwen “ior cii” mhôônom.