Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Ka An “Nan Te Ikaa ken TER”?

Ka An “Nan Te Ikaa ken TER”?

“Ka TER, Aôndo wou, cian Un ye, ka Un kpaa eren Un tom, ka Un var ken Na [ye].”—DUT. 10:20.

ATSAM: 28, 32

1, 2. (a) Er nan ve u tan ikyaa ken Yehova la a tese kwaghfana? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

ALUER se var ken Yehova yô, tese ér se bugh ashe. Or môm hemba ngun a agee kua kwaghfan shin hemba soon se a Aôndo wase ga! Ka an wase je nana soo u tan ikyaa a na ga? (Ps. 96:4-6) Nahan kpa mbacivir Yehova mbagen yange ve gema ijime a na shighe u gba u ma ve ta ikyaa a na yô.

2 Se lu timen sha kwagh u ior mbagen ken ngeren ne, mba yange ve senge ér ve ta ikyaa ken Yehova kpa shi ve lu eren akaa a vihin un hen shighe shon môm yô. Akaainjaa a se fatyô u henen ken kwagh u ior mban ne la aa wase se, se za hemen u civir Yehova sha mimi.

YEHOVA TÔVON ASEMA

3. Yehova yange nôngo ér una wase Kain sha ci u nyi, man yange kaa a na ér nyi?

3 Nenge ase ikyav sha kwagh u Kain. Kain yange civir akombo ga. Nahan kpa Aôndo lumun a mcivir u Kain la ga. Kain yange de kwaghbo wa amishe ken ishima na. (1 Yoh. 3:12) Yehova nenge kwagh ne, nahan a kaa a Kain ér: “Aluer wea er sha mi yô,  ma u saan ki sha gaa? Man aluer wea er sha mi ga yô, nenge, isholibo kegh sha hunda je; ka sha a we je isharen i i, i lu ye, kpa ka we man ú hemba i ye.” (Gen. 4:6, 7) Se fatyô u kaan ser Yehova lu ôron a Kain ér, “Aluer u gema ishima shi u ta ikyaa a mo yô, mo kpaa me lu a we.”

4. Shighe u gba u Kain una tese ér un ta ikyaa a Yehova la, Kain er nena?

4 Luun er Kain kôôm mhen na u bo la yô, Yehova ma lumun mcivir na. Nahan kpa Kain ungwa kwaghwan la ga. Mhen man isharen i bo la, na Kain hingir u eren akaabo. (Yak. 1:14, 15) Alaghga shighe u Kain lu gumor la, cuku kpa hen ér una tsa a hemba Yehova ato nahan ga. Nahan kpa shighe kar yô, a er kwagh u tsa hen ér una er ga ne. A hendan kwagh a Aôndo shi a wua anngô na!

5. Ka mhen u nyi nahan alaghga una na Yehova a kera lumun a mcivir wase ga?

5 Nyian kpa, Orkristu nana fatyô u kaan ér nan ngu civir Aôndo kpa shi hen shighe shon môm nana lu eren akaa a a doo Yehova ga yô. (Yuda 11) Ikyav i tesen yô, alaghga nana lu a isharen i jimbagh, shin a lu asaren a a tese hua yô, gayô, nana wa kwagh ishima a Orkristu ugen. (1 Yoh. 2:15-17; 3:15) Imba mhen ne ia fatyô u mgbeghan nan u eren akaabo. Nahan kpa alaghga hen shighe shon môm nana lu duen kwaghpasen shi van mbamkombo mba tiônnongo nduuruu. Ior mbagenev vea fatyô u fan mbamhen mba bov mba nan lu a mi ken ishima la kua ieren i nan la ga, kpa Yehova nengen akaa cii shi ka sea civir un a ishima yase cii ga kpa, ngu a fa.—Ôr Yeremia 17:9, 10.

6. Yehova ka a wase se sha er se ‘hemba’ asaren ase a bo shighe u se te ikyaa a na la nena?

6 Nahan je kpa, Yehova gem se te kera fese ér kwagh wase gande ga. Or ka nana er kwagh u a tese ér nan gema ijime a Yehova kpa, ngu a taver nan ishima ér: ‘Hide her a Mo, Mo kpaa Me hide her a We.’ (Mal. 3:7) Yehova ka a soo ér se hendan a kwaghbo, hemban je yô shighe u se lu nôngon a mbamyen asev yô. (Yes. 55:7) Aluer se er nahan yô, un kpaa una ta ikyaa a vese. Una sue se ken jijingi shi una taver se ishima shi una na se agee sha er se fatyô u ‘hemban’ asaren ase a bo la yô.—Gen. 4:7.

“DE TSUGHUN NEN AYOL A EN GA”

7. Solomon yange vihi ikyar i dedoo i ya vea Yehova la nena?

7 Se fatyô u henen akaa kpishi ken kwagh u Tor Solomon kpaa. Shighe u Solomon lu a beeyol ga la, a ker kwaghwan hen Yehova. Nahan Aôndo na un kwaghfan ayôôso huan shi na un tom u maan tempel u vesen ken Yerusalem. Kpa Solomon va vihi ikyar i ya vea Yehova la. (1 Utor 3:12; 11:1, 2) Tindi u Aôndo yange tese wang ér tor u ken Mbaheberu nana de “seer a seer kasev kpishi ga, sha er ishima i nan i̱ de danen ga yô.” (Dut. 17:17) Kpa Solomon per tindi la. A vôso kasev 700. Shi Solomon seer kasev mba sha uikya deri utar. (1 Utor 11:3) Kasev nav mban kpishi lu ônkasev mba ken Iserael ga, nahan ve civir mbaaôndo mbaaiev. Sha nahan yô, Solomon per tindi u Aôndo wa ér i de eren kasev ken atôatyev ga la.—Dut. 7:3, 4.

8. Solomon yange vihi Yehova ishima za kighir nena?

8 Solomon yange hii u geman ijime a atindi a Yehova kure kure, shighe kar yô, kwagh la na un hingir u eren asorabo a vesen. Solomon maa atse sha ci u mbaaôndo mbaaiev. A maa inmgbianaôndo Ashetaroti atse shi maa agen sha ci u Kemoshi. A kohol kasev nav ken akombo a civir. Solomon er m-gande yô, a de ajiir agen cii, a za maa atse ne sha uwo u u lu sha ishigh ki Yerusalem ape maa tempel u  Yehova la! (1 Utor 11:5-8; 2 Utor 23:13) Alaghga Solomon lu tsughun iyol na, henen ér er un hembe Yehova ato nahan cii kpa, aluer un za hemen u za nan nagh ken tempel her yô, Yehova una bugh zwa sha ihyembeato na la ga.

9. Solomon yange venda u ungwan icintan i Aôndo nahan, lu nyi i due kere?

9 Kpa Yehova ongo ato sha asorabo ga. Bibilo kaa ér: “Ishima vihi TER a Solomon, sha ci u ishima na i gem, a de u dondon TER, . . . u A ande hen a na kwa har la, man A vande tan un icin sha kwagh ne er: a̱ de kera dondon mbaaôndo mbagenev ga; kpa a wa iko sha kwaghwan u TER wa un la ga.” Kwagh ne na yô, Aôndo kera lumun a mcivir u Solomon ga, shi de u suen un. Ônov mba Solomon kera fatyô u teman tor sha tartor u Iserael jimin cii ga, shi kwagh la va na ve mbamzeyol mba vesen anyom uderi imôngo ken hemen.—1 Utor 11:9-13.

10. Ka nyi ia fatyô u vihin ikyar i dedoo i se ye vea Yehova laa?

10 Kwagh u yange er Solomon la tese ér, kwagh u vesen môm u una fatyô u vihin ikyar i se ye vea Yehova la yô, ka u kôron ijende a ior mba ve kav atindiakaa a Yehova ga shi ve ne a icivir kpaa ga la. Mbagenev yô, vea vaan mkombo ken tiônnongo je, kpa ve ya ikyar kôôsôô a Yehova ga. Mbagen di yô, a fatyô u lun anmgbianev asev mba hen tsombor shin mbawanndor a vese shin mba se eren tom gayô se ze makeranta imôngo, kpa ve civir Yehova ga la. Doo u se fa ser aluer ior mba se lun a ve sôngo sôngo la mba we ikyo sha atindi a Yehova ga yô, ica a gba ga je vea vihi ikyar i dedoo i se ye vea Aôndo la.

Ahuraior a ou nga nan ikyar i u ye vea Yehova la ngi lun nena? (Nenge ikyumhiange i sha 11)

11. Ka nyi ia wase se u fan aluer gba u se palegh ma ijende yase?

11 Ôr 1 Mbakorinte 15:33. Ior mbagenev kpishi mba a aeren a dedoo shi mbagenev kpishi mba ve civir Yehova ga kpa, mba eren asorabo a vihin noon ga. Aluer kape kwagh u ahuraior ou a lu la yô, maa doo u u kure ikyaa wer mba azende a dedoo? Doo u u tôv iyol you u fa er ahuraior a ou la aa fatyô u benden a mlu wou vea Yehova yô. Vea fatyô u nan Yehova a seer doon we ishima? Ka nyi ka ve shi henen sha mi? Ikyav i tesen yô, iliam ve cii ka i shi sha kwagh u akaa a a sember duen ken kasua shin sha kwagh u inyar shin uhaanseeti man ambaakaa la nahan gayô sha kwagh u iemberyolough shin akaa a iyolough agenee? Iliam ve shon ashighe kpishi ka i kua u lamen dang sha mbagenev shin ôron akaa a jimbagha? Yesu yange ta icin wang ér: “Ka sha m-iv u ken ishima man zwa u er kwagh ye.” (Mat. 12:34) Aluer u nenge wer ior mba u lun vea ve la vea fatyô u vihin ikyar i dedoo i u ye vea Yehova la yô, er kwagh fese, pande u lun a ve sôngo sôngo, kpa aluer gba u u pav ijende a ve yô, pav kuaa.—Anz. 13:20.

 YEHOVA SOO ÉR SE CIVIR UN TSWEN

12. (a) Shighe u Mbaiserael due ken Igipiti ica lu a gba ga la, Yehova pase ve wang ér nyi? (b) Mbaiserael yange ve er nena sha kwagh u Aôndo kaa ér ve civir un tswen laa?

12 Shi se fatyô u henen akaa agen ken kwagh u er shighe u Yehova sember duen a Mbaiserael ken Igipiti la. Ior mbara kohol hen ishigh ki Uwo u Senai. Yehova tese iyol na hen ior mban sha gbenda u kpilighyol hen ijiir ne. Ve nenge a ibeenegh ki iligh kua inyiar man mnyim shi ve ungwa idyuran kua imo i ikpamkor lu kaan taver taver. (Eks. 19:16-19) Yehova maa pase iyol na hen Mbaiserael ér un “ngu Aôndo u gban iwuhe” shin soon ér i civir un tswen. Shi a kaa a ve ér mba un doo ve ishima shi ve lu dondon atindi a na yô, un kpaa una kende ve ga. (Ôr Ekesodu 20:1-6.) Se fatyô u kaan ser Yehova lu ôron a ior nav ér, “Aluer ne ta ikyaa a mo yô, mo kpaa me ta ikyaa a ven.” Aluer Yehova Aôndo er ityendezwa a we ér una er kwagh a we sha mimi imba la nahan, u er nena? We kpa ka keng u er kwagh er Mbaiserael nahan. Yange “ior cii rumun zwa môm, er: Akaaôron a TER A kaa cii, sé er sha mi.” (Eks. 24:3) Nahan kpa, ica gba ga je maa kwagh er u kar mtil sha mimi u Mbaiserael yô.

13. Ka nyi yange i kar mtil sha mimi u Mbaiserael?

13 Ibeenegh ki iligh ki Mbaiserael nenge a mi la kua inyiar man akaa a kpilighyol agen a Aôndo er la na yô, cier ve iyol. Ve kaa a Mose ér a za ôr kwagh a Yehova sha ci ve sha Uwo u Senai. (Eks. 20:18-21) Mose maa yem za shi sha ityough ki uwoogh shighe lihe. Nahan hegen ne Mbaiserael hingir di ken taaikyôngo gengee a orhemen ve, u ve na un jighjigh ne shio ga̱? Ikyav tese ér jighjigh u ior mbara yange a taver shighe u Mose a lu her tseegh. Asema gba nyian ve, ve kaa a Aron ér: “Er se mbaaôndo mba vea hemen se yô; gadia Mose or u a dugh a vese ken tar u Igipiti ne yô, se fa kwagh u a za er un ga.”—Eks. 32:1, 2.

14. Mbaiserael yange ve lu bumen ayol a ve, henen ér nyi, man Yehova gema er nena?

14 Ior mbara yange ve fa er akombo a civir lu isholibo i vesen sha ishigh ki Yehova yô. (Eks. 20:3-5) Kpa ica gba ga je maa ve hii u civir wanbua! Er ieren ve la tese wang ér mba hembanato nahan kpa, Mbaiserael lu bumen ayol a ve, henen ér mba tan ikyaa a Yehova her. Aron ti je yô, maa yila mcivir u wanbua la ér ka “iniongo i TER”! Nahan Yehova er nena? Yange vihi un kpen kpen. Yehova kaa a Mose ér ior mbara “hôngor ayol a ve” shi “ve undu gbenda u [Un] kaa ve [ér] ve̱ za sha mi la.” Kwagh la na yô, “iyugh” i Yehova mough je yô, a kaa ér una tim ior mba ve sember hingir ikyurior ne cica cii.—Eks. 32:5-10.

15, 16. Mose man Aron yange ve tese ér ve ta ikyaa a Yehova a ishima i môm nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

15 Kpa Yehova kera tim Mbaiserael ga. Mhôônom nam yange ma wase mba ve soo u civir un sha mimi la, ve zua a ian i tan ikyaa a na. (Eks. 32:14) Mose nengen er ior lu ngoron wan atsam shi vinen amar sha ishigh ki eev mbura yô, a wua wanbua la hingir vuwe. Maa a yôô ér: Ka an “nan te ikaa ken TER”? “Nana̱ va kohol mo.” Nahan “ônov mba Levi cii za kohol” Mose.—Eks. 32:17-20, 26.

16 Er sha hiihii la Aron kpa lu uwegh ken tom u eren eev mbura nahan kpa, Aron gema ishima, a za kohol Mbalevi mbagenev mbara cii, ve ta ikyaa a Yehova. Ior mba mimi mban lu tilen di ken vegher u Yehova tsô ga, kpa ve lu palegh mbaasorabo mbara. Kwagh u ve er la tese kwaghfan. Sha iyange la, ior udubu imôngo  mba ve civir eev mbura yô, saa ku. Nahan kpa, mba ve ta ikyaa a Yehova yô, Yehova tôndozwa u nan ve iveren.—Eks. 32:27-29.

17. Mkaanem ma Paulu ôr sha kwagh u wanbua u sha zenaria la tese se nyi?

17 Apostoli Paulu yange va ôr kwagh sha kwagh u wanbua u sha zenaria la, nahan a ta icin ér: ‘Akaa ne hingir se ikav i nengen sha mi sha u se de luun mbacivirakombo er mbagenev ken ve ve er nahan ga.’ Akaa ne “i nger a sha u a̱ lu se ityesen, se mba mkur u ashighe a ve sha a vese ne yô. Nahan yô, or u nan fe er nan tile yô, nana̱ ver ishima er nana kera va gba ga yô.” (1 Kor. 10:6, 7, 11, 12) Er Paulu pase nahan, mbacivir Yehova sha mimi je kpa vea fatyô u hingir u eren akaabo. Mba ve gbe ken imeen ve hingir u eren akaabo la, alaghga vea hen ér ve mba civir Yehova sha mimi her. Kpa u soon tsô wer u lu ijende i Yehova shin sengen wer u ngu civir un sha mimi la maa tese ér Yehova lumun we ga.—1 Kor. 10:1-5.

18. Ka nyi alaghga ia na se hii u undun Yehova, man ka nyi ia due kere?

18 Er ishima yange i nyian Mbaiserael ér Mose timbir u hungwan sha Senai nahan, nyian ne alaghga se Mbakristu kpa ishima ia nyian se ér iyange i jirigh i Yehova kua tar u he la timbir van yum. A lu se inja er uityendezwa mban vea va kure sha mi ken hemen ica, gayô a taver se u lumun ér vea lu kwagh u mimi je kpaa. Aluer se wa ikyo ga yô, imba mhen la ia na se yem zendan akaa a iyolough se gema u eren ishima i Yehova la se nôngor kera. Shighe a karen yô, alaghga se hii u undun Yehova kure kure, maa se tsuwe se tume eren akaa a shighe u se lu civir Yehova sha mimi la se hen ser se tsa kpa se er ga yô.

19. Ka mimi u vesen u nyi i gbe u mayange se hungur ga, man ka sha ci u nyi?

19 Mayange gba u se hungur kwagh ne ga; Yehova soo ér se ungwan imo na a ishima yase cii shi se civir un tswen. (Eks. 20:5) Aluer se undu mcivir u Yehova cuku je, tese ér se yem eren ishima i Satan, man kwagh la una hungwa a vese shin ijem. Sha nahan yô, Paulu umbur se ér: “Ne fatyô u man iyongo i Ter kua i ujijingi mba bov la imôngo ga. Ne fatyô u yan sha tebur u Ter kua sha tebur u ujijingi mba bov la kpaa ga.”—1 Kor. 10:21.

VAR A YEHOVA!

20. Shighe u se tsum se er kwagh sha mi ga je kpa, Yehova ngu a wase se nena?

20 Kwagh u Bibilo i ôr sha kwagh u Kain man Solomon man shighe u Mbaiserael lu hen Uwo u Senai la cii nôngo u duen a kwagh u vesen môm. Yange ior mban lu a ian i ‘zamber, geman ishima.’ (Aer. 3:19) Kwagh ne tese wang ér Yehova gem mba ve er akaabo la te kera fese ga. Aron kpa Yehova yange zungwe un, de un kwaghbo. Nyian ne Yehova una fatyô u tan se icin alaghga a lu sha ma kwagh u se er ken Bibilo shin ken ityakerada i pasen Bibilo gayô ma kwaghwan u Orkristu ugen nan we se yô. Aluer se ungwa icintan la yô, se fatyô u lun a vangertiôr je ser Yehova una zungwe se mhôônom.

21. Shighe u i kar mtil sha mimi wase yô, ka nyi i gbe u se kange ishima ser se ere?

21 Mrumun u sha mhôôn u Yehova ngu a awashima. (2 Kor. 6:1) Yehova ka una zungwe se mhôônom yô, kwagh la a bugh se ian i se “venda mwe u i wa Aôndo iko ga la man asaren a taregh kpaa.” (Ôr Titu 2:11-14.) Er se lu “ken tar u ainge ne” je, a gba u se lu tagher a akaa a karen mcivir u se civir Yehova la. Yô, se waan nen agoyol hanma shighe u tan ikyaa a Yehova gadia ka ‘Yehova, Aôndo wase, se cian Un ye, ka Un kpaa se eren Un tom, ka Un se var ken Na ye’!—Dut. 10:20.