Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Ashe a Ou Nga Kenger Hana?

Ashe a Ou Nga Kenger Hana?

“M ngu kenden ashe am sha a We, We, u U tem Sha [la].”—PS. 123:1.

ATSAM: 143, 124

1, 2. Inja i u veren ashe hen Yehova shin ashe ase nengen sha TER la ér nyi?

SE MBA ken “ashighe a ican” hegen, shi ikyav tese ér uma una lu hemban taver seer a seer cii ve Yehova una tim botar ne a va a bem sha tar ye. (2 Tim. 3:1) Nahan doo u se pine ayol a ase ser, ‘Ka han m keren iwasen kua kwaghwana?’ Alaghga se na mlumun fese je ser ka hen “TER,” man ka mlumun u dedoo kpaa.

2 Nahan kpa u veren ashe hen Yehova shin ashe ase nengen sha TER la inja na ér nyi? Man se er nena ve ashe ase aa lu sha a Na her er se lu tagher a mbamtaver ken uma nee? Orpasalmi yange pase er i doo u se kende ashe ase sha, hen Yehova sha u keren iwasen hen a Na la anyom kar hegen uderi imôngo. (Ôr Pasalmi 123:1-4.) A tôô kwagh la kar sha kwagh u orshiren shin ortom ka nan ver ashe sha uwegh ku ter shin orvesen u nan la. Orpasalmi yange ôr mkaanem man nahan ver ishigh ér nyi? Orshiren nan veren ashe hen ter u nan sha u zuan a kwaghyan man mkor tseegh ga, kpa ka i gba u hanma shighe yô, ashe a nan aa lu sha orvesen u nan sha er nana kav kwagh  u orvesen la a soo shi nana er kwagh shon kpaa yô. Se kpa gba u se timen ken Mkaanem ma Aôndo ayange ayange sha er se kav ishima i Yehova, shi se eren kwagh u a soo ér hanmô wase nana eren la yô. Ka er se er nahan keng la ve, se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova una wase se shighe u kwagh a tser se ye.—Ef. 5:17.

3. Ka nyi alaghga ia dan se, se kera ver ashe hen Yehova ga?

3 Er se fe ser gba u se veren ashe hen Yehova nahan kpa, ashighe agen kwagh a fatyô u danen se. Ka kwagh u yange er Marta u lu ijende i Yesu i kôôsôô la je la. Yange “gilim sha je tume un iyol,” nahan kwagh la dan un. (Luka 10:40-42) Aluer kwase u nan jighjigh er Marta nahan kpa imba kwagh la er un shighe u Yesu lu a na imôngo yô, i de kpiligh se iyol ga, se kpa kwagh a fatyô u eren se nahan. Kpa ka nyi alaghga ia dan se, se kera ver ashe hen Yehova ga? Ngeren ne una tese se er se wa ikyo ga yô, ieren i mbagenev ia fatyô u danen se yô. Shi una wase se u henen fan er se za hemen u veren ashe hen Yehova jighilii yô.

KWAGH U DOON TSUNG KAR ORJIGHJIGH UGEN

4. Er nan ve alaghga a kpiligh se iyol er Mose nyôr ken Tar u Ityendezwa la ga?

4 Ikyav tese wang ér Mose yange a ver ashe hen Yehova sha u keren kwaghwan shi a de ér Yehova a hemen un. Jim je yô, “a taver ishima er ngu nengen a u i nengen a Na ga la nahan.” (Ôr Mbaheberu 11:24-27.) Bibilo kaa a vese ér: “Ma profeti ugen kera mough ken Iserael er Mose, u TER fa un ishigh a ishigh nahan ga.” (Dut. 34:10) Er Mose lu kôôsôô a Yehova nahan kpa, a fatyô u nyôron ken Tar u Ityendezwa la ga. (Num. 20:12) Ka nyi yange i na Mose gbeev mbu nôngono?

5-7. Shighe u Mbaiserael due ken Igipiti ica lu a gba ga la, lu zayol u nyi va due, man Mose yange nenge sha zayol shon nena?

5 Yange Mbaiserael due ken tar u Igipiti lu a kuma iwer ihiar ga tsô maa zayol u vesen due. Kwagh ne er cii ve, ve va nyôr hen Uwo u Sinai ye. Mbaiserael hii u eren Mose ivever sha ikyaa i mnger. Ve hii u lamen sha Mose je kwagh ne hingir zege zayol, nahan Mose vaa a Yehova, kaa ér: “Me er a ior mban nana? Shi kpuaa tsô vea tam awen.” (Eks. 17:4) Nahan Yehova ôr Mose kwagh u a er jighilii yô. A kaa ér Mose a tôô gbough nagh a gbidye sha vande u hen Horebi, tsô mngerem ma a due. Bibilo kaa ér: “Mose er nahan sha ishigh ki mbatamen mba Iserael.” Nahan Mbaiserael ma kuma ve gbing, maa zayol la bee.—Eks. 17:5, 6.

6 Bibilo za hemen kaa a vese ér Mose “ii ijiir la iti er: Masa kua Meriba, sha ci u ayôôso a Mbaiserael la, man shi sha ci u ve kar TER sha u pinen er: TER ngu a vese shin ngu ga?” (Eks. 17:7) Ati la doo kpen kpen sha ci u inja i Masa ér “Kar,” man inja i Meriba di ka “Ayôôso.”

7 Yange lu Yehova ken ishima nena sha kwagh u za hemen hen Meriba laa? A nenge ér ka Mose Mbaiserael ve lu taver un ityough tsô ga, ka un Aôndo jighilii je, ve lu hendan a na ye. (Ôr Pasalmi 95:8, 9.) Sha mimi yô, Mbaiserael er kwagh vihi kpen kpen. Mose yô, er kwagh hen shighe ne doo kpishi. A ver ashe hen Yehova shi dondo kwagh u Yehova kaa ér a er yô.

8. Shighe u Mbaiserael zende ken taaikyôngo anyom 40 shi kpuaa u been la, lu zayol u nyi shi due?

8 Anyom nga kar er 40 nahan yô, shi imbakwagh ne er. Shighe ne Mbaiserael zende ken taaikyôngo shi  kpuaa u nyôron ken Tar u Ityendezwa la. Nahan shighe ne di lu nyi i za hemene? Mbaiserael shi va nyôr hen ijiir igen i i kpa i va gema yilan ér Meriba yô. Kpa Meriba ngun kaha a Meriba u hiihii la. Ngun ne lu ikyua a Kadeshi, ica ga a ikighir i Tar u Ityendezwa la. * Kwa ne kpa Mbaiserael shi vaa ér mngerem ma ga. (Num. 20:1-5) Kpa kwa ne yô, Mose er kwagh u vihin kpishi.

9. Yehova yange kaa a Mose ér a er nyi, man Mose gema er nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

9 Mose yange er nena sha ihyembeato nee? Kwa ne kpa Mose ver ashe hen Yehova ér a tese un kwagh u una er yô. Kpa kwa ne yô, Yehova kera kaa a na ér a gbidye gbough sha vande ga. Yehova kaa a Mose ér a tôô gbough nagh a kohol ior mbara hen ishigh ki vande la maa a ôr kwagh a vande. (Num. 20:6-8) Kpa Mose ôr kwagh a vande la ga. Ishima vihi un ker a ior mba ve kohol her la, a kaa a ve ér: “Ungwa nen ase, ne mbahembanato mban; sé due a mngerem ken vande ne, sé na ne zee?” Mose maa kende gbough gbidye sha vande la kwa môm tseegh ga, kwa har je.—Num. 20:10, 11.

10. Mose yange er kwagh u Yehova kaa la ga nahan, lu Yehova ken ishima nena?

10 Ishima yange i vihi Yehova a Mose je a yue un. (Dut. 1:37; 3:26) Hii nan ve Yehova er kwagh nahana? A shi nan kpa atôakyaa lu a na ve er nahan yô. Er se vande ôron nahan, alaghga tsô ishima vihi Yehova sha ci u Mose dondo kwagh u Yehova kaa ér a er la ga.

11. Er Mose gbidye vande yô, alaghga kwagh ne na Mbaiserael hen ér ka Yehova a er ivande ga sha ci u nyi?

11 Alaghga tsô ityôkyaa igen kpa lu. Avande a hen haregh u Meriba u hiihii la lu awen a taver, a ka i er nase kua anshwa a mi, i yer ér granite la. Aluer or gbidye kwagh sha awen ne sha agee nan nan kpa, or môm a tsa a hen ér mngerem ma a due ker ga. Kpa avande a hen Meriba u sha uhar la yô, lu nahan ga. Avande a hen ijiir ne kpishi ka imba awen a i eren semetu a mi, i yer ér limestone la. Er awen ne a taver er a hen ijiir i hiihii la ga yô, mngerem ka ma nyôr ker, ma kar ma za tema shin inya. Sha nahan yô, ka i lu u ior vea fatyô u ongor avande la zuan a mngerem. Nahan er Mose gbidye gbough sha vande la, kera ôr a ôr kwagh a u ga yô, Mbaiserael nenge ér mngerem mara due sha gbaaôndo, kera ka sha ivande gaa? * Se fa jighilii ga.

ER MOSE HEMBA ATO YÔ

12. Alaghga lu ityôkyaa igen i nyi na ve ishima vihi Yehova a Mose man Aron?

12 Alaghga ityôkyaa igen kpa lu i yange i na ve ishima vihi Yehova a Mose man Aron kpishi yô. Nenge ase kwagh u Mose ôr a ior ne: ‘due a mngerem ken vande ne, na ne zee?’ Er Mose kaa ér “se” yô, a shi nan kpa lu ôron ér un vea Aron. Kwagh u ôr la tese icivir sha Yehova u er ivande ne jighilii la ga. Kwagh u i er ken Pasalmi 106:32, 33 la kpa tese ér alaghga lu nahan. Avur la kaa ér: ‘Ve bam Un kpaa hen mngerem ma Meriba, nahan kera kpe Mose iyol ga sha ci ve; gadia ve  hendan a Jijingi Na, nahan a bugh zwa na, a ôr kwagh u kpegh.’ * (Num. 27:14) Yange a lu nahan shin a lu ga kpa, Mose na Yehova icivir i a kom sha mi la ga. Shighe u Yehova lu ôron kwagh a Mose man Aron la, a kaa ér: “Ne [hemba] ato sha kwaghôron Wam.” (Num. 20:24) Kwagh ne lu isholibo i kiriki ga!

13. Er nan ve ijir i Yehova kure Mose la lu vough man sha inja?

13 Er Mose man Aron lu hemen ior mba Yehova yô, gba u vea hemba eren kwagh sha inja cii. (Luka 12:48) Sha shighe u karen ken ijime la, Yehova venda kov u Mbaiserael ugen la jimin cii u nyôron ken tar u Kanaan sha ci u ihyembeato ve. (Num. 14:26-30, 34) Nahan ijir i Yehova kure Mose sha ci u ihyembeato na la lu shami, shi i tese je ér Yehova gem ga. Nahan Mose kpa nyôr ken Tar u Ityendezwa la ga, vough er mbahembanato mbagen mbara nahan.

KWAGH U VA A ZAYOL YÔ

14, 15. Ka nyi yange i na ve Mose hemba ato?

14 Lu nyi i na ve hingir u Mose una va hemba Yehova ato? Hide shi nenge ase kwagh u Pasalmi 106:32, 33 a kaa ne, ér: ‘Ve bam Un kpaa hen mngerem ma Meriba, nahan kera kpe Mose iyol ga sha ci ve; gadia ve hendan a Jijingi Na, nahan a bugh zwa na, a ôr kwagh u kpegh.’ Er lu Yehova Mbaiserael lu bamen nahan kpa, ishima gema vihi Mose ér mba hendan a na. Mose kera fetyô u kôron iyol tsaha ga yô, a ôr kwagh gagher; kera hen sha kwagh u una due ken iliam na la ga.

15 Mose yange de ieren i mbagen dan un, kera fatyô u veren ashe hen Yehova ga. Mose yange er kwagh sha ikyaa i hiihii la vough. (Eks. 7:6) Nahan kpa alaghga tsô er Mose lu a Mbaiserael mba hembanato mban anyom ngee yô, a vôr a ve shi iyol kpe un kpaa. Nahan Mose hemba veren ishima sha ishimavihin na la, kera lu sha u van Yehova a icivir ga shinii?

16. Er nan i doo u se gbidye kwar sha kwagh u Mose er laa?

16 Aluer profeti u jighjigh er Mose nahan kpa kwagh fatyô u danen un, a hingir u eren isholibo yô, se kpa imba kwagh la ia fatyô u eren se je a taver kpaa ga. Se kpa se mba ikyua ikyua u nyôron ken tar u he u Yehova a tende zwa u nan se la. (2 Pet. 3:13) Mô wase môm kpa nan soo ér kwagh u doon tsung la a kar nan ga. Nahan kpa, aluer se soo u kuren awashima wase ne yô, gba u se ver ashe ase sha Yehova, se keren u eren ishima na hanma shighe cii. (1 Yoh. 2:17) Nahan ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u Mose er shami ga laa?

DE LUMUN WER IEREN I MBAGENEV I DAN U GA

17. Ka nyi ia wase se u palegh ishimanyoon?

17 Ieren i mbagen i de ne u ishimavihin, iyol i kpeen we ga. Aluer zayol ngu u a lu memen se ga kpa, “sé gba nen uwer u eren akaa a dedoo ga, gadia shighe á va kuma yô, sé sunda aluer se yina ishima ga yô.” (Gal. 6:9; 2 Tes. 3:13) Shighe u ma kwagh a ne se ishimavihin shin or nan lu eren kwagh a vese u doon se ga nahan, ka se palegh u ôron kwagh gagher shin nyoon ishima fefa kpa? (Anz. 10:19; 17:27; Mat. 5:22) Shighe u mbagen ve vihi se ishima ker yô, gba u se hen u ‘nan iyugh na ian.’ Iyugh i ana? Iyugh i Yehova. (Ôr Mbaromanu 12:17-21.) Aluer se za hemen u veren ashe hen Yehova yô, se na un icivir sha u nan iyugh na ian shi wan ishima keghen shighe u a nenge i doo un u eren kwagh sha zayol wase la. Kpa aluer se ker u oron iyev, se kera ver  ashe hen Yehova ga yô, se lu nan un icivir ga cii.

18. Ka nyi i gbe u se umbur sha kwagh u dondon kwaghwana?

18 Dondon gbendatesen u he. Se mba dondon kwagh u Yehova a sember tesen ér se eren la vough vough kpa? Aluer se mba eren nahan yô, se kera sendegh ser se er akaa er ngise se vanden eren la ga. Kpa se gema se dondon hanma kwagh u he u Yehova a kaa a vese sha ikyev i nongo na ér se gema eren cii a atimbir shio. (Heb. 13:17) Shi gba u se wa ikyo sha er se “karen akaa a i nger la ken inya ga yô.” (1 Kor. 4:6) Ka sea eren nahan yô, se mba veren ashe ase hen Yehova.

Ka nyi i doo u se hen ken kwagh u Mose er shighe u yange mbagenev er kwagh shami ga laa? (Nenge ikyumhiange i sha 19)

19. Aluer mbagen mba eren akaa a shami ga je kpa, se de ser kwagh la a vihi ikyaryan yase a Yehova ga nena?

19 De deen wer akaa a mbagen ve er shami ga la a vihi ikyar i u ye a Yehova la ga. Aluer se ver ashe ase hen Yehova yô, se de ser akaa a mbagen ve er la a vihi se tsung shin a vihi ikyar i se ye vea Yehova la ga. Aluer se mba sha iantom ken nongo u Aôndo er Mose nahan je yô, kwagh ne hemba ngun hange hange cii. Er i gbe u hanmô wase nana ‘eren tom sha myom u nan a mciem man ikyarikyase iyol’ nahan kpa, doo u se umbur ser Yehova ver tindi ngu di môm u a er se ijir a mi ga. (Fil. 2:12) Kpa aluer se mba sha aan a tom yô, Yehova ver ishima ér se hemba eren kwagh sha inja cii. (Luka 12:48) Nahan je kpa aluer Yehova doo se ishima sha mimi yô, kwaghmôm una na se gbev mbu nôngon shin una pav se a dooshima na ga.—Ps. 119:165; Rom. 8:37-39.

20. Doo u se kange ishima u eren nyi?

20 Yô, se cii se za hemen u veren ashe ase hen Un u a “tem Sha” la ken ashighe a ican ne, sha er se kav ishima na yô. Mayange se de ser ieren i mbagen i vihi ikyar i se ye vea Yehova la ga. Kwagh u yange er Mose la a umbur se hanma shighe ér kwagh ne ngu hange hange. Doo u ishima ia vihi se sha mbamyen mba mbagenev a za kar ikyaa inya ga, kpa se kange nen ishima ser ‘ashe ase a nengen sha TER, Aôndo wase, zan zan una zungwe se mhôônom.’—Ps. 123:1, 2.

^ par. 8 Ijiir ne lu kposo a Meriba u lu ikyua a Rafidim la. Meriba u sha uhar ne lu ikyua a Kadeshi, lu Masa ga. Nahan kpa ajiir ne cii i yila a ér Meriba sha ci u ayôôso shin ivever i Mbaiserael er hen ajiir shon la.—Nenge vegher u sha 7 u Takerada u Wasen We u Henen Mkaanem ma Aôndo la.

^ par. 11 Profesôr ugen u i yer iti na ér John A. Beck yô, ôr kwagh sha ngeren ne ér: “Kwaghalôm ugen u Mbayuda ve te ken ityô ve yô, tese nahan ér, yange Mbaiserael mba hembanato mbara naha Mose tar ve kaa ér: ‘Mose fa kwagh u vande ne dedoo! Nahan aluer a soo u tesen ér un ngu a tahav mbu eren ivande yô, a er ase mngerem ma due ken vande ugen ne kpaa.’” Nahan kpa kwagh la ka di kwaghalôm tsô.

^ par. 12 Nenge Iyoukura i ken zwa buter i Oktoba 15, 1987, ngeren u “Questions From Readers” (Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La) la.