Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Kav Mkposo u A Lu hen Atô u Ior La

Kav Mkposo u A Lu hen Atô u Ior La

“Né kav mkposo u orperapera a iferor, man u or u civir Aôndo a or u civir Un ga la.”​—MAL. 3:18.

ATSAM: 127, 101

MBATWEREV kpishi ka ve er tom u sôron ior mba ve lu a angev mbu tsaren yô. Ka ve nenge sha mbauange mban sha ci u ve soo u wasen ve. Nahan kpa, ka i gba u vea kura ayol a ve sha er angev mbu ve lu nôngon u sôron or la mbua tsar ve ga yô. Kape se kpishi, se lu imôngo a ior shi se eren tom vea ior mba ve lu a anza man aeren a a zough sha aeren a Aôndo ga je la. Kwagh ne ka a va se a zayol.

1, 2. Ka zayol u nyi ior mba Aôndo ve lu tagher a mi nyiana? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

2 Se mba ken ayange a masejime a ior mbagenev ve lu a aeren a injaa ga yô. Apostoli Paulu yange pase aeren a ior mba ve til paleghaa a Aôndo la ken washika na u sha uhar u nger hen Timoteu la, man aeren ne aa lu vihin seer a seer er se lu hemban nyôron ken ayange a masejime ne. (Ôr 2 Timoteu 3:1-5, 13.) Aluer se wa ikyo ga yô, se fatyô u dondon anza man aeren a ior mbara, shin er alaghga a kpiligh se iyol er aeren ne a dumbur hegen nahan kpaa. (Anz. 13:20) Ken ngeren ne, se lu timen sha gbenda u aeren a ior mba ve lu ken ayange a masejime ne, a kaha kposo a aeren a ior mba Aôndo yô. Shi se lu nengen er se fatyô u kuran ayol a ase, sha er aluer se mba wasen mbagenev ken jijingi kpa, se yem dondon aeren a ve a bo la ga yô.

3. Ka unô i kaa ér vea lu a aeren a i ter ken 2 Timoteu 3:2-5 laa?

 3 Apostoli Paulu yange nger ér: “Ken ayange a masejime yô, ashighe a ican aa va.” Been yô, a ter anza shin aeren a bo 19 a ior vea lu a mi hen shighe ne la. Anza shin aeren ne nga kwaghmôm a aeren a i ter ken Mbaromanu 1:29-31 la; nahan kpa ken washika u Paulu nger Timoteu la, Paulu ter asember agen a i kera kimbir teren a ken Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la ijiir igen ga yô. Cii man Paulu a ter aeren a mbacivir Aôndo ga ne yô, a vande ôron mkaanem man, ér: “Gadia ior vea hingir . . .” Ishember i “ior” la, ngi ôron kwagh u nomso man kasev mba ve lu a aeren ne la cii. Nahan kpa, ka ior cii ve lu a aeren a bo ne ga. Mbakristu mba a aeren a a kaha kposo yô.—Ôr Malaki 3:18.

GBENDA U SE NENGEN AYOL A ASE LA

4. U pase kwagh u mbamoron ayol a ve la nena?

4 Paulu ôron ér ior kpishi vea hingir mbawan ayol a ve ikyo tseegh man mba inyaregh ki doo ve ishima been yô, a nger wener, ior shi vea lu mbahagher sha akaa man mbagengese iyol man mbamoron ayol a ve. Ashighe kpishi aeren ne ka a na yô, or nenge ér nan hemba mbagenev sha ci u akaa a nana fatyô u eren la, shin sha ci u nan dooashe shin nan ngu yôughyôugh gayô sha ci u ian i nan lu sha mi la. Ior mba ve lu a aeren ne yô, ka i sar ve tsung u i naan ve icivir. Orfantakerada ugen nger mkaanem man sha kwagh u or u nan we ihyagh tsung yô, kaa ér: “Ken ishima i nan yô, nan gure hen an-atse u nanden naagh her, nan ngu civir iyol i nan.” Mbagenev kaa ér ihyagh i karen ikyaa inya la vihi kpishi je yô, mba ve we ihyagh la je kpa, soo i ken mbagenev ga.

5. Mbacivir Aôndo sha mimi mbagenev je kpa de ihyagh nyôr ve ken ishima nena?

5 Ihyagh ndôhôr Yehova ishima tsung je ka u henen a hen ga. A kôr “ashe a sha imanger” ihyom. (Anz. 6:16, 17) Ihyagh ka i yange se u van ikyua a Aôndo. (Ps. 10:4) Ihyagh ka ieren i Diabolo. (1 Tim. 3:6) Kpa kwagh ka a er i vihi yô, ior mbagenev mba civir Yehova sha mimi je kpa, de ihyagh nyôr ve ken ishima. Ikyav i tesen yô, Ushia yange lu tor u Yuda, u civir Aôndo sha mimi anyom kpishi yô. Bibilo kaa ér: “Kpa zum u a taver la yô, ishima gengese un, nahan a er kwaghbo, a per tindi u TER, Aôndo na; gadia a nyôr ken tempel u TER ér una nande kwaghhumandoon sha atse a nanden kwaghhumandoon sha mi la.” Shi shighe kar yô, Tor Hesekia kpa va gengese iyol, kpa lu sha shighe kpuaa.—2 Kron. 26:16; 32:25, 26.

6. Ka akaa a nyi nahan yange ma fatyô u nan Davidi iyolgengese, kpa yange gengese iyol ga sha ci u nyi?

6 Ior mbagenev ka ve hingir u gengese iyol sha ci u ve kuma ashe shin ve za iti shin ve fa u wan icam shin mba a gbong gbong iyol gayô mba sha iantom i vesen. Davidi lu a akaa ne cii, nahan kpa, za hemen u hiden a iyol na ijime ken ayange a uma na cii. Shighe u Davidi wua Goliati ve Tor Saulu na un wan na u kwase ér a vôso la, Davidi kaa ér: “Mo m ngu nyi, man anmgbianev av, tsombor u terem ngu di nyi ken Iserael je, u me hingir wankem u toro?” (1 Sam. 18:18) Lu nyi i wase Davidi ve za hemen u hiden a iyol ijime? Aeren man mfetom kua aan a civirigh a Davidi lu a mi la cii, lu sha ci u Aôndo “shir ashe shin” inya, inja na yô, Aôndo hide a iyol na ijime ve na un a ye. (Ps. 113:5-8) Davidi yange fa je ér nyityôkwagh i dedoo i un lu a mi cii, lu Yehova na un ye.—Nenge 1 Mbakorinte 4:7.

7. Ka nyi ia wase se ve se tese ser se mba hidi a iyol ijime?

7 Nyian kpa, ior mba Yehova ka ve nôngo tsung, ve hiden a iyol ve ijime, er Davidi nahan. Er se fe ser Yehova, Un u a Hembe sha Won Cii la, hidi a iyolna ijime yô, kwagh ne kôr se ken ishima tsung je. (Ps. 18:35) Ka se umbur icintan i icighan jijingi yange na i nger ne, ér: “Haa nen mhôônom ma kôron tsung iyol, man shi ieren i dedoo man iyol i gengese  ga, man ishima i legh legh man ishima i wan” kpaa. (Kol. 3:12) Shi se fa ser, “dooshima gengese iyol ga, moron iyol kpaa ga.” (1 Kor. 13:4) Aluer se tese ser se mba hidi a iyol ijime yô, kwagh ne una urugh ior a va a mi hen Yehova. Er kasev ka ve urugh noov, i lu sha kwaghôron kpee ga, kpa i lu sha ieren nahan, kape aluer se mba hiden a iyol ijime ve, kwagh ne una fatyô u urugh mbagenev van a mi hen Yehova je la.—1 Pet. 3:1.

GBENDA U SE EREN KWAGH A MBAGENEV LA

8. (a) Ior mbagenev nenge ieren i hemban mbamaren atô la nyian nena? (b) Ruamabera taver mbayev asema ér ve er nyi?

8 Paulu yange pase gbenda u ior vea lu eren kwagh a mbagenev ken ayange a masejime ne yô. A nger ér ken ayange a masejime yô, mbayev vea lu mbahemban mbamaren ve ato. Er ashighe agen ka i lumun a ieren ne, shi i taver mbayev asema ken ityakerada man ufiim kua sha uporogeram mba televishen nyian ér ve lu a ieren ne nahan kpa, ieren i hemban ato la, ka i na yô, tsombor u u hembe lun kwagh u vesen hen ma ijiir la, u kera taver ga. Uumace fa mimi u kwagh ne ica i gba hegen. Kwagh ka a er i doo yô, ngise la yange or a gbidye mbamaren mba nan ken tar u Grika yô, nan kera lu kwagh hen ityô i nan ga. Tindi u Mbaroma di yange or a gbidye ter u nan yô, i nenge ér nan er kwaghbo u vihin tsung, er u wuan or sha apera nahan. Ruamabera u ken Zwa Heberu man Ruamabera u ken Zwa Grika la cii, taver mbayev asema ér ve naan mbamaren vev icivir.—Eks. 20:12; Ef. 6:1-3.

9. Ka nyi ia wase mbayev ve vea ungwa imo i mbamaren veve?

9 Aluer mbayev mba gbidyen kwar sha akaa a mbamaren vev ve er sha ci ve la yô, kwagh ne una kura ve, nahan ieren i hemban ato la ia tsar ve ga. Mbayev ka vea kav er i lu Aôndo, Ter wase a kaa ér ve ungwan imo i mbamaren vev yô, kwagh ne a wase ve ve lu a ieren i wuese kwagh la. Aluer mbayev mba ôron akaa a dedoo sha iyol i mbamaren vev yô, vea fatyô u wasen mbayev mbagenev kpa u nengen mbamaren vev sha gbenda u vough. Sha mimi yô, aluer mbamaren mba ior mbalun a dooshima ga yô, alaghga a taver mbayev vev u ungwan imo ve a ishima i môm. Kwagh ugen yô, shighe u wanye nan nenge ér mbamaren mba nan mba a dooshima u mimi sha a nan yô, kwagh ne ka a mgbegha nan u eren kwagh sha ishima ve, aluer nan soo u hemban atô je kpaa. Anmgbian Austin ôr sha mimi nahan ér: “Er ashighe kpishi ka i sarem u eren akaa sha ishima yam nahan kpa, mbamaren av wam atindi sha gbenda u vough, shi ve pasem atôôkyaa a ne ve ve we atindi ne la, shi ve nam ian gbangelaa i lamen a ve. Nahan kwagh ne wasem u ungwan imo ve. M nenge er ve wem ikyo yô, nahan kwagh ne na yô, m soo u eren ishima ve.”

10, 11. (a) Ka aeren a bo a nyi nahan a tese ér ior mba a dooshima sha mbagenev ga? (b) Gba u Mbakristu mba mimi vea soo orwanndor a ve a za kighir nan je?

10 Paulu nger aeren a bo agen aa tese ér ior mba a dooshima sha mbagenev ga yô. Kwagh ka a er i doo yô, ieren i mbalun a ishughun ga la, dondo sha ieren i “mbahemban mbamaren ve ato” la, nahan ka sha inja, sha ci u i pase ieren i mba ve lu a iwuese sha akaa a dedoo a mbagenev ve er sha ci ve ga la yô. Shi a kaa ér ior vea lu mbalun wang ga. Vea lu mba ve soo u himen iyongo kpaa ga, inja na yô, vea keghen iyol u himen iyongo vea mbagenev ga. Vea lu mbaôron kwagh dang dang man mbapasen ior aker, inja na yô, vea ôron akaa a vihin tsung sha iyol i mbagenev man Aôndo je kpaa. Shi ior vea lu mbaerenangereke, ka ior mba ve ôron akaa a aa fatyô u vihin iti i dedoo i mbagenev je la. *

11 Ior mbacivir Yehova mba tesen mbagenev dooshima, nahan ve due kposo a ior  kpishi mba ve lu a dooshima nyian ga la. Ka kwagh u ve eren hanma shighe je ne. Yesu yange kaa ér, kwagh u orwanndor a we doon we ishima, u i lu dooshima u a·ga’pe la, ka tindi u vesen u sha uhar ken Tindi u Mose la. Ka tindi u Aôndo a doo u ishima la tseegh a hembe un ye. (Mat. 22:38, 39) Yesu shi kaa ér ieren i lun a dooshima sha mbagenev la, ka ieren i ia na a fa Mbakristu mba mimi yô. (Ôr Yohane 13:34, 35.) Orihyom wou je kpa, u fatyô u tesen nan dooshima u Mbakristu ne.—Mat. 5:43, 44.

12. Yesu yange tese mbagenev dooshima nena?

12 Yesu yange tese mbagenev dooshima sha gbenda u vesen. Yange zende sha agar a agar, lu pasen ior loho u dedoo u Tartor u Aôndo. A bugh mbaapirashe ashe shi a na mbasombon zende shi wanger mbaamandev iyol shi bugh mbakondonato ato. Yange nder mbakpenev kpaa. (Luka 7:22) Er ior kpishi kôr Yesu ihyom nahan kpa, na uma na sha ci u uumace. Yesu dondo dooshima u Ter na la vough. Mbashiada mba Yehova mba tesen mbagenev dooshima u Aôndo la, tar sha won cii.

13. Dooshima u se tesen mbagenev la una fatyô u wasen ve u kporom ikyua a Yehova nena?

13 Dooshima u se tesen ior la ka a urugh mbagenev a va a mi hen Ter wase u sha la. Ikyav i tesen yô, orgen ken tar u Thailand, yange nenge er dooshima lu hen atô u anmgbianev sha mkohol u vesen yô, nahan kwagh ne kôr un ken ishima tsung. Yange hidi hen ya na yô, kaa ér i va henen Bibilo a na kwa har ken kasua. Or la yange pase mba hen tsombor na cii kwagh, shi hidi mkohol iwer ataratar ngi kar yô, ôr Bibilo sha kwa hiihii ken Iyou i Tartor. Aluer se soo u timen fan gbenda u se tesen mbagenev dooshima la tsembelee yô, se fatyô u pinen ayol ase mbampin, er mban nahan: ‘M keren u wasen mbagenev hen tsombor wam man hen tiônnongo wam kua ken kwaghpasen kpa? Ka m nôngo u nengen mbagenev er Yehova a nenge ve nahan kpa?’

UGBASEELA MAN ÔNOV MBA IYÔNGOV

14, 15. Ka aeren a inyam toho a nyi ior ve lu a mini, kpa mbagenev gema inja sha gbenda u dedoo nena?

14 Aeren agen a ior ve lu tesen ken ayange a masejime ne, seer nan Mbakristu atôakaa a  zan hemen u lun paleghaa a ambaaior la. Mba ve fe Aôndo ga la, ka ior mba kwagh u dedoo a doo ve ga la, shin “mbasoon kwagh u dedoo ga” gayô “mbakôron kwagh u dedoo ihyom,” er Ubibilo mbagenev ve gem ishember ne nahan. Vea lu mbakôron ayol a ve tsaha ga man anomaior a bo. Mbagenev vea lu mbawan uma ve ikyo ga shin mba eren kwagh gagher gayô, mba kwagh a gbe ve sha gbenda u ieren ve i bende a mbagenev la ga yô.

15 Ior kpishi mba yange ve lu a aeren a vihin tsung, er inyam toho nahan la, gema inja. Yange i tsengaôron gbenda u ior vea gema sha imba gbenda ne la, ken kwaghôron u profeti u Bibilo. (Ôr Yesaia 11:6, 7.) Avur a Bibilo ne ôr se kwagh u inyam toho, er ugbaseela man ubegha mba ve lu ken bem vea annyamev mba ken ya, er ônov mba iyôngov man ônov mba ibuav nahan la. Fa wer, annyamev mban vea va fatyô u lun ken bem sha ci u “tar ua mgbough a mfe u TER.” (Yes. 11:9) Kpa er annyamev vea fatyô u henen kwagh u Yehova ga yô, kwaghôron u profeti ne ngu ôron kwagh u ior ka ve gema anza a ve sha gbenda u dedoo la.

Akaawan a Bibilo aa fatyô u geman u uma mba iorov! (Nenge ikyumhiange i sha 16 la)

16. Bibilo wase ior u geman anza a ve nena?

16 Ior kpishi yange ve vihi inja tsung er ugbaseela nahan, kpa ve gema inja, mba ken bem vea mbagenev hegen. Se fatyô u ôron kwagh u ve mbagenev ken ngeren u a lun a itinekwagh ér “Bibilo gem ior” la sha jw.org. Mba ve va fe Yehova shi ve lu civir un la, mba er ior mba sha ashe yô ve lu a mlu u civir Aôndo la kpa ve geman ve nyiman agee a na la nahan ga, inja na yô, sha iyol yô, ka ve eren inja er mba civir Aôndo nahan, kpa ve gema ve vendan un sha aeren a ve. Mba yange ve vihi tu tsung la ve gema ve ‘haa orhe iyol u i gbe un sha inja i Aôndo ken perapera u mimi man mtsegh u mimi’ la. (Ef. 4:23, 24) Ior ka vea hen vea fa kwagh u Aôndo yô, ve nenge er i gbe u vea gema eren kwagh er atindi a na a tese la yô. Maa ishima i mgbegha ve u geman inja man aeren a ve kua akaa a ve ne jighjigh a mi la. Ka zange u geman inja sha imba gbenda ne ga, kpa icighan jijingi u Aôndo una wase mba i sar ve u eren ishima i Aôndo sha mimi la cii.

NYAGH AMBAAIOR LA

17. Se fatyô u palegh mba ve lu a aeren a Aôndo ga la nena?

17 Mkposo u a lu hen atô u ior mba civir Aôndo man mba ve civir un ga la, ngu hemban duen tseer tseer. Se mba se lu civir Aôndo ne, gba u se wa ikyo sha er se de aeren a perapera ga a mbagenev la a tsar se ga yô. Ka se er kwagh sha kwaghfan sha u ungwan kwaghwan u a kaa ér, se nyagh mba i er kwagh ve ken 2 Timoteu 3:2-5 la. Sha mimi yô, se fatyô u palegh mba ve lu a aeren a Aôndo ga la vindi vindi ga. Alaghga a gba u se eren tom ijiir i môm a ve shin se zaan makeranta môm a ve gayô se luun imôngo a ve. Kpa se fatyô u palegh gbenda u ve henen kwagh la man aeren a ve la. Se er kwagh ne, sha u seer taver mlu wase u ken jijingi la, sha u henen Bibilo shi lun imôngo vea mba ve kange ishima u civir Yehova la.

18. Iliam man ieren yase ia fatyô u wasen mbagenev ken jijingi nena?

18 Gba u se nôngo kwagh kpoghuloo se wase ior ken jijingi. Ker aan a pasen kwagh shi sônon Yehova wer a wase u u ôron kwagh u vough, sha shighe u vough. Gba u se pase mbagenev ve fa er se lu Mbashiada mba Yehova yô. Sha nahan yô, ieren yase i dedoo la, ia va Aôndo a civir, a lu se ga. I tese se “er se̱ venda mwe u i wa Aôndo ikyo ga la man asaren a taregh kpaa, se̱ zenden tsev tsev man sha jighjigh man sha mciviraôndo kpaa ken tar u ainge ne” yô. (Titu 2:11-14) Aluer se mba eren kwagh er Aôndo a soo la yô, ior vea nenge, nahan alaghga je yô, mbagenev ken ve vea kaa ér: “Sé za a ven imôngo, gadia se ungwa ser, Aôndo ngu a ven.”—Sek. 8:23.

^ par. 10 Ishemberti i ken Zwa Grika i i gem ér “orerenangereke” shin “ormsende” la ér di·aʹbo·los. Bibilo yila Satan, iferor u eren angereke sha iyol i Aôndo la, sha ishemberti ne.