Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Mzough u Doon Tsung man Mkombo u Umbur Ku u Yesu

Mzough u Doon Tsung man Mkombo u Umbur Ku u Yesu

‘Aluer anmgbianev vea tema imôngo yô, á doo yum á hôm kpaa.’​—PS. 133:1.

ATSAM: 18, 14

1, 2. Ka nyi ia hemba kohol ior imôngo sha tar cii ken inyom i 2018 nee, man ka sha ci u nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

SHA iyange i Maaci 31, 2018 ne, iyange ia hiin u miren yô, ior mba Aôndo man mba i sar ve u fan mimi la cii vea kohol imôngo sha u eren mkombo u Kwaghyan u Ter u Aikighe, u ka i er hanma inyom la. Iyange ia miren yô, ior umiliôn umiliôn vea kohol imôngo sha u eren Mkombo u Umbur Ku u Kristu. Hanma inyom yô, mkombo ne ka a na ior ve kohol imôngo sha gbenda u doon tsung, i hemba hanma mkombo ugen cii sha tar!

2 Yehova man Yesu ka vea nenge er hanma ihwa ior umiliôn imôngo ve lu zan mkombo u doon tsung ne sha ajiir kposo kposo sha tar, zan zan iyange i kar been nahan, i saan Yehova man Yesu iyol kpishi. Bibilo tsengaôron ér, ‘zegeikpelaior i ma or a fatyô u ôron iyenge ga, i ia due ken hanma ikyurior man hanma nongo man hanma nongoior man hanma zwa kpaa la,’ ia genger imo a kaa ér: “Myom ka u Aôndo wase u A tem sha ikyônough ki torough la man shi Waniyôngo kpaa.” (Mpa. 7:9, 10) Ior ka vea kohol imôngo hanma inyom, u eren Mkombo u Umbur Ku u Yesu yô, Yehova man Yesu ve zua a icivir sha gbenda u kpiligh iyol!

3. Ngeren ne una na mlumun sha mbampin mba nyi?

 3 Mbampin mbagenev due sha ikyaa ne, mba ngeren ne una na mlumun sha mi yô. (1) Se asange asange se fatyô u wan agoyol sha Mkombo u Umbur Ku u Yesu la shi zuan a iwasen shighe u se ze un la nena? (2) Ka sha nyi gbenda nahan Mkombo u Umbur Ku u Yesu la ka a wase ior mba Aôndo u lun ken mzougho? (3) Se asange asange se fatyô u eren kwagh u una seer taver mzough ne nena? (4) A tsa sha won nahan, a Umbur Ku u Yesu kwa u masetyô kpa? Aluer ka nahan yô, a lu hanma shighee?

ER SE WA AGOYOL SHA MKOMBO U UMBUR KU U YESU LA SHI SE ZUA A IWASEN SHIGHE U SE ZE YÔ

4. Er nan ve i gbe hange hange u aluer gba sha mi yô, se za Mkombo u Umbur Ku u Yesu laa?

4 Gbidye kwar nenge er i gbe hange hange u se za Mkombo u Umbur Ku u Yesu la yô. Umbur wer, mbamkombo mba tiônnongo ka gbenda ugen u se civir Aôndo yô. Sha kpôô yô, Yehova man Yesu ka ve nenge a iniôngon i or ka nan nôngo ér nana za mkombo u i eren hanma inyom, u a hembe lun hange hange cii ne yô. Jighilii yô, se soo ser ve fa ér saa shighe u se nyer ken mlu u taver tsung tseegh ve, mkombo ne a kar se ye. Ka sea tese sha ieren yase ser mbamkombo mba civir Aôndo gba se kwagh yô, se na Yehova ityôkyaa igen i ngeren iti yase ken “ruamabera u umbur akaa” la, inja na yô, ka “ruamabera u uma” u a lu a ati a ior mba vea zua a uma u tsôron ker je la.—Mal. 3:16; Mpa. 20:15.

5. Ken ayange a a kar cii ve a er Mkombo u Umbur Ku u Yesu la, se fatyô u ‘karen ayol ase sha u se fa aluer se mba ken jighjigh u nan’ yô nena?

5 Se fatyô u veren shighe u eren msen shi gbidyen kwar zulee sha ikyar i se asange asange se ye vea Yehova la, ken ayange a aa kar cii ve, a er Mkombo u Umbur Ku u Yesu la. (Ôr 2 Mbakorinte 13:5.) Se fatyô u eren kwagh ne nena? Se er kwagh ne sha u ‘karen ayol ase sha u se fa aluer se mba ken jighjigh u nan yô.’ Aluer se soo u eren nahan yô, a gba u se pine ayol ase mbampin mban: ‘M na jighjigh mer m ngu môm ken nongo u Yehova a lumun ér u kure awashima na la kpa? M ngu nôngon sha afatyô wam cii u pasen shi tesen ior loho u dedoo u Tartor la kpa? Ieren yam ka i tese ér m na jighjigh mer se mba ken ayange a masejime shi ica a gba ga tsô, a kar a hemen u Satan kera kpa? M ngu a vangertiôr ken Yehova man Yesu hegen, er shighe u m tsegha uma wam ve m lu a mi ken Yehova Aôndo la kpa?’ (Mat. 24:14; 2 Tim. 3:1; Heb. 3:14) Aluer se gbidye kwar sha mbamlumun mba sha mbampin mban yô, kwagh la una wase se se za hemen u timen fan ayol ase.

6. (a) Ka gbenda môm tseegh u nyi ua wase se u zuan a uma u tsôrono? (b) Ortamen ugen ka a wa agoyol sha Mkombo u Umbur Ku u Yesu la hanma inyom nena, man we kpa u fatyô u eren imba kwagh ne nena?

6 Ôr shi gbidye kwar sha ngeren mba ve har sha Ruamabera mba ve pase er Mkombo u Umbur Ku u Yesu la a lu kwagh u hange hange yô. (Ôr Yohane 3:16; 17:3.) Gbenda môm tseegh u ua wase se u zuan a uma u tsôron yô, ka u “fan” Yehova shi ‘nan jighjigh’ a Wan na u môm môm la, ka Yesu je la. Aluer u soo u wan iyol sha Mkombo u Umbur Ku u Yesu yô, tsua akaa agen a wasen or u henen kwagh, a aa wase u u seer kporom ikyua a Yehova man Yesu la. Nenge ase kwagh u anmgbian ugen u a er tom u ortamen ica i gbe yô, ka a er ne. Ken anyom a karen ne, ka a kohol ngeren mba Iyoukura mba ve er kwagh u Mkombo u Umbur Ku u Yesu la, man dooshima u Yehova man Yesu ve tese se la, a ver. Nahan ukasua mba vea kar cii ve a er Mkombo u Umbur Ku u Yesu la, ka a hide a ôr ngeren mban shi a gbidye kwar a nenge er i gbe hange hange u a er mkombo ne yô. Ashighe agen, ka a seer ngeren môm shin uhar sha ngeren mba a kohol a ver mban. Ortamen ne nenge ér, u hiden ôron ngeren mban kua avur a Bibilo a sha shighe u umbur ku u Yesu la, shi gbidyen kwar sha mi la, ka a wase un u henen akaa a he, hanma inyom. Kwagh u hemban cii je yô, a nenge ér dooshima u un lu a mi sha Yehova man Yesu la ka a seer taver hanma inyom. Alaghga imba kwaghhenen ne una wase u u seer lun a dooshima sha Yehova man Yesu, shi wuese ve, nahan alaghga u hemba zuan a iwasen ken Mkombo u Umbur Ku u Yesu la.

 MKOMBO U UMBUR KU U YESU LA KA A WASE SE SE LU KEN MZOUGH

7. (a) What did Jesus pray for on the night of the first Lord’s Evening Meal? (b) What shows that Jehovah has answered Jesus’ prayer?

7 Hen tugh mbu Yesu ya Kwaghyan u Ter u Aikighe u hiihii la, Yesu er msen ér mbadondon un cii ve lu ken mzough, vough er un vea Ter na nahan. (Ôr Yohane 17:20, 21.) Sha kpôô yô, Yehova ungwa msen u Wan na u ishima ishima la, nahan hegen ior umiliôn imôngo na jighjigh ér ka Yehova yange tindi un ye. Mkombo u Umbur Ku u Yesu la hemba hanma mkombo ugen u ior mba Aôndo ve eren la cii, sha ci u ka a tese wang ér Mbashiada mba Yehova mba ken mzough je ka u tunan ga. Ior mba ken akuraior man mba kwavyolough ve u kaha la kpishi ka ve kohol imôngo sha ajiir kposo kposo sha tar cii, sha er vea er mkombo ne yô. Sha ajiir agen yô, ka i taver u ior mba ken akuraior kposo kposo ve kohol ijiir i môm ve civir Aôndo, shi ka vea er nahan je kpa, mbagenev ve nenge ér ka sha inja ga. Kpa imba mzough ne doo Yehova man Yesu ishima tsung!

8. Ka loho u nyi Yehova yange na Esekiel sha kwagh u mzougho?

8 Er se lu ior mba Aôndo yô, kpiligh se iyol er se lu ken mzough ga. Jighilii yô, lu Yehova tsengaôron kwagh ne ye. Nenge ase loho u yange na profeti Esekiel sha kwagh u zuan mbaaga uhar hingir môm la, inja na yô, ka aga u “sha ci u Yuda” man u “sha ci u Yosev” je la. (Ôr Esekiel 37:15-17.) Ngeren u “Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La,” u i due a mi ken Iyoukura i Julai 2016 la, pase kwagh ne kaa ér: “Yehova yange tôndo zwa a Esekiel ér una va zua Mbaiserael cii vea hingir ikyurior i môm shighe u una hide a ve ken Tar u Ityendezwa la. Ityendezwa ne tsengapasen kwagh u mzough u ior mba Aôndo vea va lu ker ken ayange a masejime ne la kpaa.”

9. Hanma inyom yô, ka i nenge a ikyav i tesen ér kwaghôron u profeti Esekiel la ngu kuren sha mi vough sha shighe u Mkombo u Umbur Ku u Yesu la nena?

9 Hii ken inyom i 1919 la je, Yehova hii u hiden kohol mba i shigh ve mkurem la kure kure, mba ve lu er aga u “sha ci u Yuda” u sha injakwagh la, shi wasen ve u eren kwagh ken mzough. Er mba ve lu a ishimaverenkeghen i lun uma shin tar, mba ve lu er aga u “sha ci u Yosev” u sha injakwagh la, vea lu kohol mba i shigh ve mkurem seer a seer la, iniongo i ihiar ne cii ia hingir “ikyum i môm.” (Yoh. 10:16; Sek. 8:23) Yehova tôndo zwa ér una zua mbaaga mba uhar mban vea hingir môm sha ikyev na. (Esek. 37:19) Hegen ne, iniongo i ihiar ne cii ngi civir Yehova ken mzough sha ikyev i hemen u Tor môm, Yesu Kristu, u profeti Esekiel a er kwagh na ér Aôndo yila un ér “Wanakiriki Wam Davidi” la. (Esek. 37:24, 25) Hanma inyom yô, ikyav ka i tese wang er mba i shigh ve mkurem man mba ve lu “iyongo igen” la, ve lu ken mzough u doon tsung u Esekiel ôr kwagh na la yô. Ka ve tese ér mba ken mzough ne sha u kohol imôngo eren Mkombo u Umbur Ku u Kristu la! Nahan kpa, se asange asange se fatyô u eren nyi sha er mzough ne a za hemene?

IGBENDA I SE ASANGE ASANGE SE FATYÔ U EREN KWAGH U SEER VAN A MZOUGH YÔ

10. Se fatyô u eren kwagh u seer van a mzough hen atô u ior mba Aôndo nena?

10 Gbenda môm u se fatyô u seer eren kwagh u van a mzough hen atô u ior mba Aôndo yô, ka u hiden a iyol ijime. Shighe u Yesu lu shin tar la, a kaa a mbahenen nav ér ve hiden a ayol a ve ijime. (Mat. 23:12) Aluer se mba ior mba hiden a ayol ase ijime yô, se palegh ieren i taregh i ka i na or kende a iyol i nan sha la. Nahan iyolhiden a mi ijime ia wase se u ungwan imo i mba ve lu hemen se la, shi ieren i ungwan kwagh ne, ka kwagh u hange hange u ka a va a mzough ken tiônnongo yô. Kwagh u hemban cii je yô, iyolhiden a mi ijime yase la doo Aôndo ishima sha ci u Aôndo “hendan kwagh a mbagengeseyol, kpa ne mba ve hir ayol a ve ijime la mlumun u sha mhôôn” na.​—1 Pet. 5:5.

11. Aluer se mba gbidyen kwar sha inja i bredi man wain, mba ka i er tom a mi sha shighe u umbur ku u Yesu la yô, kwagh la una wase se u eren kwagh u seer van a mzough nena?

11 Gbenda u sha uhar u se fatyô u eren kwagh u seer van a mzough yô, ka u gbidyen kwar sha  inja i bredi man wain, mba ka i er tom a mi sha shighe u i lu umbur ku u Yesu la. Cii man tugh mbu injaa mbura, kpa hemban cii je yô, tugh mbu i gbe u a umbur ku u Yesu la, gbidye kwar sha mluainja u bredi u i we kwa sha mi ga la man wain u nyian la zulee. (1 Kor. 11:23-25) Bredi la tile sha ityough ki iyol i Yesu i lun a isholibo ga, i yange na naagh a mi la, man wain la di tile sha ityough ki awambe a na a yange haa inya la. Kpa gba u se fa inja i bredi man wain ne a hemba heela ica je. Umbur wer naagh ku ipaan ku Yesu Kristu kura tese dooshima u hemban cii sha igbenda ihiar, ka dooshima u Yehova a tese sha u nan Wan na ér a va kpe sha ci wase la, man dooshima u Yesu a tese sha u lumun u va nan uma na sha ci wase la. Aluer se gbidye kwar sha dooshima ve ne yô, kwagh ne una mgbegha se u tesen ve dooshima. Shi dooshima u se man mba se civir Yehova a ve imôngo, se lu a mi sha a na la, ngu er kor u u kange se ijiir i môm nahan, shi ka a taver mzough u a lu hen atô wase la.

Ka sea deen mbagenev a kwaghbo ve yô, se mba eren kwagh u seer van a mzough (Nenge ikyumhiange i sha 12, 13 la)

12. Ken injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u tor u soo u kuren kwagh u inyar vea mbashiren un tom la, Yesu tese wang ér Yehova ver ishima ér se deen mbagenev a kwaghbo ve nena?

12 Gbenda u sha utar u se fatyô u eren kwagh u seer van a mzough yô, ka u den mbagenev kwaghbo a ishima i môm. Ka sea de mba ve er se kwaghbo la a kwaghbo ve yô, se tese ser se mba a iwuese sha mde u i de se a asorabo a ase, sha ci u naagh ku ipaan ku Kristu yange na la. Time sha injakwagh igen i Yesu ôr i i nger ken Mateu 18:23-34 la, nahan pine iyol you wer: ‘Ishima ka i mgbegham u dondon kwagh u Yesu yange tese la kpa? Ka m tese mer m we ishima shi m fa mba m civir Yehova a ve imôngo la kpa? M keghen iyol u den mba ve erem kwaghbo la a kwaghbo ve kpa?’ Jighilii yô, asorabo agen vihi kpishi je yô, ka i lu se uumace mba se yen ne ican kpishi u den mbagenev a mi. Nahan cii kpa, injakwagh ne tese se kwagh u Yehova a ver ishima ér se er yô. (Ôr Mateu 18:35.) Yesu pase wang nahan ér, aluer se venda u den anmgbianev asev a kwaghbo shighe u ityôkyaa injaa i lu i eren nahan la yô, Yehova kpa una de se ga. Kwagh ne ka kwagh u injaa u i doo u se gbidye kwar sha mi yô! Ka sea de mbagenev a kwaghbo ve, er Yesu tese nahan la yô, se tese ser se mba kuran mzough wase u doon tsung ne, shi eren kwagh u una na mzough shon una za hemen yô.

13. Aluer se tese ser se mba ior mba keren bem yô, kwagh ne una seer van a mzough nena?

13 Ka sea de mbagenev a kwaghbo ve yô, se  tese ser se mba ior mba keren bem. Umbur kwaghwan u apostoli Paulu wa se ne ér, se ‘nôngo tsung u kuran mzough u ken Jijingi sha mkange u bem.’ (Ef. 4:3) Hen sha gbenda u u eren kwagh a mbagenev la zulee, hen shighe u i lu umbur ku u Yesu ne, hemban cii je yô, hen tugh mbu a lu umbur ku u Yesu la. Pine iyol you wer: ‘Ka m er kwagh u tesen wang mer m we kwagh ishima a or ga kpa? Ior fam ér m ngu or u seer van a bem man mzough kpa?’ Ka mbampin mba vesen mba i gbe u se gbidye kwar sha mi hen shighe u i lu umbur ku u Yesu ne je la.

14. Se fatyô u tesen ser se ‘kundu asema a ayol a ase sha dooshima’ nena?

14 Gbenda u sha unyiin u se fatyô u eren kwagh u seer van a mzough yô, ka u tesen mbagenev dooshima, er Yehova Aôndo u dooshima la nahan. (1 Yoh. 4:8) Mayange se soo ser se ôr kwagh ne sha mba se civir Yehova a ve imôngo la ga, ér, “Doo u vea doom ishima, kpa saame soo ve keng ga”! Imba mhen ne kaha a kwaghwan u Paulu yange wa se ne, ér: “Kundu nen asema a ayol a en sha dooshima.” (Ef. 4:2) Fa wer yange kaa tseegh tsô ér, “kundu nen asema a ayol a en” ga. Shi yange kaa ér, se er kwagh ne “sha dooshima” kpaa. Kpa mkposo gema ngu ken kwagh u ‘kundun asema a ayol a ase’ man u eren nahan “sha dooshima” la. Se mba a ior atô kposo kposo ken atôônanongo a ase, mba Yehova a urugh ve a ve a mi hen a na yô. (Yoh. 6:44) Er Yehova a urugh ve a ve a mi hen a na yô, ve doo un ishima je ka u henen a hen ga. Sha nahan yô, a er nan je ve mô wase nana ôr or u se civir Yehova a nan imôngo ijir ér, nan kuma u se tese nan dooshima wase ga? Gba u se palegh u tesen dooshima u Yehova a kaa a vese ér se tese la ga!—1 Yoh. 4:20, 21.

KA HANMA SHIGHE NAHAN A UMBUR KU U YESU SHA KWA U MASETYÔÔ?

15. Se fa ser a va umbur ku u Yesu sha kwa u masetyô nena?

15 Iyange igen yô, a umbur ku u Yesu sha kwa u masetyô. Er nan ve se fe nahana? Ken washika u hiihii u icighan jijingi mgbegha Paulu nger hen Mbakorinte la, a kaa a Mbakristu mba i shigh ve mkurem la ér, ka vea eren Mkombo u Umbur Ku u Yesu hanma inyom yô, ka ‘ku u Ter je ve lu yôôn ye; zan zan Una kar van.’ (1 Kor. 11:26) Ishember i “van” i i ter heen ne, ngi ôron kwagh u ‘mve’ u Yesu yange ter kwagh na ken kwaghôron u profeti na u sha kwagh u shighe u mkurtar la. Shighe u Yesu lu ôron kwagh u zegecan u a zurum u van ne, a kaa ér: ‘Zum la ikyav i Wan u or ia due sha aôndo. Zum la akuraior a sha won cii aa ta ave sha vanger, man aa nenge a Wan u or Una lu van sha abeen a sha kwavaôndo a agee a vesen kua iengem kpaa. Man Yesu Una tindi mbatyomov Nav a ikpamkor i kaan hweng, vea kohol uicuwanmbaiorov Nav sha avegher anyiin, á hii ken ikighir i Sha ingin zan zan á ar ikighir ingira.’ (Mat. 24:29-31) Kwagh u “kohol uicuwanmbaiorov” ne, ngu ôron kwagh u shighe u Mbakristu mba i shigh ve mkurem, mba ve lu shin tar her la cii, vea ngohol injar ve i yemen sha la. Kwagh ne una er shighe u zegecan una hii la, kpa una er cii ve a nôngo ityav mbi Armagedon la ye. Maa, iorov mba 144,000 la vea kohol Yesu sha u hemban utor mba shin tar ne ityav. (Mpa. 17:12-14) Nahan ku u Yesu u a umbur cii ve una ‘va’ sha u kohol mba i shigh ve mkurem la, a lu shighe u masetyô u a umbur ku na je la.

16. U kange ishima u zan Mkombo u Umbur Ku u Yesu u a lu eren ken inyom ne la sha ci u nyi?

16 Yô, se kange nen ishima u va zan Mkombo u Umbur Ku u Yesu u a lu eren sha iyange i Maaci 31, 2018 la, sha er se zua a iwasen yô. Shi se sôn nen Yehova a wase se se za hemen u eren kwagh u seer van a mzough hen atô u ior nav! (Ôr Pasalmi 133:1.) Umbur wer, iyange igen yô, se umbur ku u Yesu sha kwa u masetyô. Kpa cii man shighe la yô, se nôngo nen sha afatyô wase cii se zaan nen mkombo ne, shi mzough u doon tsung, u ka a lu hen atô wase hen mkombo ne la kpa, a doo se kpishi.