Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

“Ne Or u Nan Ver la Agee”

“Ne Or u Nan Ver la Agee”

Ivur yase i sha inyom i 2018: “Mba ve veren ashe sha [Yehova] yô, vea hide a agee a ve her.”​—YES. 40:31.

ATSAM: 3, 47

1. Ka mbamzeyol mba nyi i gbe keng u se nôngo a mini, kpa ka ityôkyaa i nyi Yehova a lu a mi i lun saan saan a ior nav mba ve lu civir un sha mimi laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

ER U fe nahan, uma u shin tar ne ban a zayol ga. Ne anmgbianev kpishi mba nomso man mba kasev mba doon se ishima, ne mba nôngon a ma angev mbu vihin tsung. Mbagenev yô, za ayange kpishi, nahan cii kpa, mba nengen sha ior vev mba ve bee iyol la. Shi mbagenev ka ve nôngo a nôngo ve ve naan icombor ve akaa a hange hange a kwagh a gbe i a mi la ye, ka uyôughyôughmbaakaav ga. Kwagh ugen yô, se fa er mbagenev ve lu nôngon a mbamzeyol mban kpishi hen icin i môm yô! Kwagh ne ka a ya ve shighe kpishi shi a na ve ishimanyian tsung, shi inyaregh ki ka ve vihi je yô, ka kwagh u teren ga. Nahan kpa, u ngu a vangertiôr her wer uityendezwa mba Aôndo vea va kure sha mi vough; shi jighjigh wou u u lu a mi wer mlu u ken hemen una va doo la kpa tenger ga. Nenge imba er kwagh ne a saan Yehova iyol tsung yô!

2. Ka ishimataver i nyi se fatyô u zuan a mi ken Yesaia 40:29 laa, kpa ka kwagh u vihin tsung u nyi se fatyô u erene?

2 Nahan kpa, ashighe agen ka u nenge wer mbamzeyol mba uma ne gande u wee? Aluer ka nahan yô, u ngu tswen ga. Bibilo pase ér, mba civir Aôndo sha mimi mba sha ayange a tsuaa la kpa, ashighe  kpishi ve nenge ér, kwagh hemba ve. (1 Utor 19:4; Yobu 7:7) Nahan kpa, u ma ve kende ave sha ér kwagh hemba ve yô, yange ve suur sha Yehova ér a na ve agee. Yange ve va ahenge ga, sha ci u Aôndo wase ka “a na or u nan ver la agee.” (Yes. 40:29) Kwagh ka a er i vihi yô, ior mba Aôndo mba sha ayange a ase ne mbagenev kure ikyaa ér, gbenda u hemban doon u nôngon a mbamzeyol mba uma ne yô, ‘ka u undun mimi sha anshighe kpuaa,’ inja er ityom yase i Mbakristu la ka ikyav, ka averen ga nahan. Sha nahan yô, ve de u ôron Mkaanem ma Aôndo shi zan mbamkombo mba tiônnongo shi duen kwaghpasen, er Satan a ver ishima ér ve er la nahan.

3. (a) Se fatyô u vihin awashima u Satan a lu a mi u nan se iyolkpen la nena? (b) Se lu timen sha nyi ken ngeren nee?

3 Diabolo fa wang je ér, aluer se uve ityough u eren ityom i Mbakristu yô, kwagh la una na se taver ken jijingi, man a soo ér kwagh a lu nahan ga. Shighe u iyol i kpe u shi i lu u ken ishima dang yô, de undun Yehova ga. Seer kporom ikyua a na, sha ci u ‘una taver we shi una tim u u lu dông kpaa.’ (1 Pet. 5:10; Yak. 4:8) Ken ngeren ne, se lu timen sha mbamlu uhar mba vea fatyô u nan se se kera lu eren Aôndo tom sha gbashima ga la, shi se time se fa er aluer se mba dondon akaawan a Bibilo ve, aa fatyô u wasen se u nôngon a mbamzeyol yô. Kpa de se ver nen ishima sha tahav mbu Yehova a lu a mi u taver se ishima la, er i tese ken Yesaia 40:26-31 nahan.

MBA VE VEREN ASHE SHA YEHOVA YÔ, VEA HIDE A AGEE A VE HER

4. Se fatyô u henen nyi ken Yesaia 40:26 laa?

4 Ôr Yesaia 40:26. Or môm nan ngu a fatyô u ôron iyenge i asan a a lu sha won cii been ga. Mbasainsi na jighjigh ér, ijuku-asan i tar wase u lu ker la tseegh kpa ngi a asan ker kuma er biliôn 400 nahan. Nahan cii kpa, Yehova na hanma ishan cii iti. Se fatyô u henen nyi ken kwagh nee? Aluer akaa a Yehova a gbe a lu a uma ga la je kpa, gba un kwagh yô, hide we u u civir un sha ci u a doo u ishima, i lu sha ci u i er u ér we u er nahan la ga yô, nenge imba er kwagh wou a hembe gban un ishima cii la shawono! (Ps. 19:1, 3, 14) Ter wase u se doo un ishima la fa u vindi vindi, ‘zan zan ice you i sha ityou kpaa, a ôr i cii.’ (Mat. 10:30) Shi orpasalmi na se vangertiôr ér: “TER fa ayange a mba ve lu jighilii” yô. (Ps. 37:18) Sha mimi yô, Yehova fa mbamzeyol mba u lu tagher a mi la, shi una na u tahav mbu wan ishima a hanma mtaver cii.

5. Se mba a vangertiôr ser Yehova una fatyô u nan se agee sha ci u nyi?

5 Ôr Yesaia 40:28. Yehova ka imbor i ageegh. Ikyav i tesen yô, nenge ase agee a a ne iyange i i te se ne. Orngeren akaa a sainsi ugen u i yer un ér David Bodanis yô, kaa ér: “Hanma sekônd yô, iyange ka i tese agee a i la tsung je, i ngee i kuma sha ubom mba atôm ubiliôn imôngo mba ka ve bughur i tsee tsung la.” Ortimen sha akaa a sainsi ugen er ayenge sha kwagh u iyange, nahan kaa ér: “Mtseenem ma iyange ka i na hegen ken atô u sekônd môm tseegh la, ka ma ngee kpishi je yô, aluer iyange kera ta ga anyom 200,000 kpa, uumace vea lu a mtseenem ma kwagh a gbe ve a mi la her”! Mimi yô, Yehova u a ne iyange “agee” la, una fatyô u nan se agee a kwagh a gbe se a mi la, sha er se wa ishima a mbamzeyol asev yô.

6. Ka sha gbenda u nyi nahan igbur i Yesu i legheme, man er se fe nahan yô, wase se nena?

6 Ôr Yesaia 40:29. Ka sea civir Yehova yô, i saan se iyol kpishi. Yesu yange kaa a mbahenen nav ér: “Tôô nen igbur Yam sha ayol a en.” Shi kaa ér: “Né zua a mmem ken asema a en; gadia igbur Yam leghem man ikyav Yav kpaa peese.” (Mat. 11:28-30) Kwagh u tunan sha kwagh la ngu ga! Ashighe agen, ka se vôr kpishi shighe u se mough ken ya u zan mbamkombo mba tiônnongo shin kwaghpasen la. Kpa ka sea va hide nahan, i lu se nena? Ka i kundu se iyol shi se hemba wan agoyol u nôngon a mbamzeyol mba uma ne. Sha mimi yô, igbur i Yesu i leghem!

7. Ôr kwagh u a er or u a tese mimi u mkaanem ma ken Mateu 11:28-30 la yô.

 7 Anmgbian u kwase ugen u se yila un ser, Kayla yô, ngu nôngon a angev mbu ka mbu na a vôr kpishi shi a ure shi ityough ki nanden un tsung la. Sha nahan yô, ashighe agen ka i taver un kpishi u zan mbamkombo mba tiônnongo. Nahan kpa, yange nenge za ongo kwaghôron ken mkombo u ken igbar ugen yô, a nger wener: “Kwaghôron la lu sha kwagh u mba iyol i kpe ve yô. Yange i na kwaghôron ne sha gbenda u kundu kundu man u tesen ikyo i wan, je yô, mliam haam ashe. I umbur mo ér, mbamkombo ka ijiir i i gbe u me luun her yô.” Nahan doo un kpishi, er nôngo za mkombo la yô!

8, 9. Shighe u apostoli Paulu nger ér: “Ka shighe u m lu isheer la je m gem m taver ye” la, lu ôron ér nyi?

8 Ôr Yesaia 40:30. Aluer se mba a mfe sha akaa er ma nyi je kpa, se fatyô u eren a za kuren vough sha agee ase tseegh ga. Ka kwagh u i gbe keng u se cii se fa je la. Er apostoli Paulu lu or u vian nahan cii kpa, yange lu a mbamyen mba ve yange un u eren hanma kwagh u soo cii la yô. Yange pasen Aôndo mbamzeyol nav cii yô, Aôndo kaa a na ér: “Agee Am ka a tema hoghom hoghom ken isheer.” Paulu zua a jindikwagh u Aôndo lu ôron la wang. Nahan a mase kuren ér: “Ka shighe u m lu isheer la je m gem m taver ye.” (2 Kor. 12:7-10) Inja i kwagh u Paulu ôr ne ér nyi?

9 Paulu yange fa je ér, ka akaa kpuaa tseegh una fatyô u eren, a iwasen i Aôndo u a hembe un agee la shio ye. Icighan jijingi u Aôndo yange fatyô u nan Paulu agee a yina un la. Heela tseegh ga, jijingi u Aôndo shi yange fatyô u nan Paulu agee a eren ityom i ma kanshio u eren been sha tahav nav yô. Kape se kpa i lu je la. Aluer ka Yehova a ne se agee a se lu a mi la yô, se hemba taver cii!

10. Yehova yange wase Davidi u nôngon a mbamzeyol mba tagher a mi la nena?

10 Orpasalmi Davidi yange nenge a tahav mbu icighan jijingi u Aôndo ken uma na ashighe kpishi. Yange wa icam kaa ér: “Gadia ka sha agee Ou je man m te num sha ikyumutya ye; shi ka sha agee a Aôndo wam je m tsugh girgar m aver ye.” (Ps. 18:29) Ugirgar mbagenev, inja na yô, ka mbamzeyol mbagenev je la, se fatyô u ‘tsuwen aver’ ve sha tahav asev ga; a gba u Yehova una seer se agee.

11. Pase tom u icighan jijingi ka a er u wasen se u nôngon a mbamzeyol asev la.

11 Ôr Yesaia 40:31. Gafa purugh kôndon sha shi lun sha her gbem, sha agee a na tseegh ga. Ka ahumbe a tseen ka a wase gafa u purugh kôndon sha, nahan a kera vihi agee a na kpishi ga ye. Nahan shighe u u tagher a kwagh u a gande u yô, umbur kwagh u gafa. Zamber Yehova a “wase” u sha u nan we “Orsurunshima, ka Icighan Jijingi je la.” (Yoh. 14:26) Kwagh ka a er i doo yô, hanma iyange yô, se fatyô u zuan a iwasen i icighan jijingi ne hanma shighe u kwagh a gbe se a mi la cii. Shi alaghga kwagh a hemba gban se a iwasen i Aôndo cii, shighe u se lu a ma zayol vea orgen ken tiônnongo yô. Kpa er nan ve imba zayol ne ka a va due hen atô wase?

12, 13. (a) Mzeyol ka a due hen atô u Mbakristu sha ci u nyi? (b) Kwagh u Yosev la tese se nyi sha kwagh u Yehova?

12 Mzeyol ka a due hen atô u ior sha ci u se cii se yina. Sha nahan yô, ashighe agen mba se civir Yehova a ve imôngo la vea ôr kwagh shin vea er kwagh u vihin se, gayô a lu se se er kwagh u vihin ve ye. Kwagh ne a fatyô u lun ikyaren i vesen hen a vese. Er akaa agen kpa Yehova ka a na ian ér a lu ikyaren hen a vese nahan, ka a de ér se tese er se lu civir un sha mimi yô, sha u se hen u eren kwagh ken mzough vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve tsegh ayol a ve sha ci na, mba ve doo un ishima kpishi, er ve yen nahan cii kpaa la.

Yehova yange kende Yosev ga; we kpa una kende u ga (Nenge ikyumhiange i sha 13 la)

13 Kwagh u yange er Yosev la ka ikyav i tesen ér, Yehova ka a de ér i kar mba civir un. Shighe u Yosev lu gumor la, anngôôv nav mba sha ter mba ve wa iyuhwe la, tee un ken kpan,  nahan i yem a na ken tar u Igipiti. (Gen. 37:28) Yehova yange nenge kwagh u lu zan hemen la, shi ishima vihi un kpishi u nengen er i lu nzughul a Yosev orperapera u lu ijende na la je ka u henen a hen ga. Nahan cii kpa, Yehova er kwagh sha mi ga. Shighe kar yô, i wa Yosev kwagh iyol ér a soo u yaven a kwase u Potifar sha igyosough, nahan i kende un ken purusu, shi kwa ne kpa Yehova er kwagh sha mi ga. Kpa Aôndo yange kende Yosev? Mayange ga! Bibilo kaa ér: ‘Yehova ver kwagh u Yosev eren la doo doo.’—Gen. 39:21-23.

14. Aluer se “de” ishimanyoon yô, ka mbamtsera mba doon tsung mba nyi se fatyô u zuan a mini?

14 Shi nenge ase ikyav igen kpaa. Ka ior kpuaa tseegh i nzughul a ve er yange i nzughul a Davidi nahan ye. Nahan kpa, Davidi u lu ijende i Aôndo ne lumun ér ishima i za hemen u nyoon un ga. A nger ér: ‘De ishima i nyoon, de iyugh; ishima i̱ de vihin we ga, ka u nan or, ifer i eren tsô.’ (Ps. 37:8) Ityôkyaa i hange hange i i ne ve i gbe u se “de” ishimanyoon yô, se soo u kaven Yehova, un u a “or se iyev sha asorabo ase ga” la. (Ps. 103:10) Shi aluer se “de” ishimanyoon yô, se zua a mbamtsera mba doon tsung. Ishimanyoon ia fatyô u nan se iangev, er angev mbu ishimav man mbu sha ijôahan la nahan. Kwagh ne una fatyô u benden a mtemam man mlem shi una na kwaghyan una kera soghon se shin uya sha inja ga. Shighe u ishima i nyoon se yô, ka se kera hen kwagh sha gbir ga. Shi ashighe agen yô, aluer ishima nyoon se kpishi yô, alaghga se hingir u uren shighe gôgônan. Kpa Bibilo kaa ér: “Ishima i bem bem ka uma u iyolough je.” (Anz. 14:30) Sha nahan yô, se fatyô u nôngon a ishimanyoon shi lun ken bem vea anmgbian wase nena? Se fatyô u eren kwagh ne doo doo sha u dondon kwaghwan u doon tsung u a lu ken Bibilo la.

SHIGHE U ANMGBIANEV ASEV VE VE SE AHENGE YÔ

15, 16. Ka sha nyi gbenda nahan, i doo u se za lam a or u nan hii se laa?

15 Ôr Mbaefese 4:26. Ior mba ve fe Yehova ga la ka vea er kwagh a vese caveraa kpa, i kpiligh se iyol ga. Kpa shighe u or u se civir Yehova a nan imôngo shin or u hen tsombor wase nan ôr kwagh shin nan er kwagh u vihin se tsung yô, alaghga a vihi se a pev. Aluer ka u se fatyô u wan ishima a kwagh u a er la ga di ye? Se de ser ishima i za hemen u vihin se ker anyom imôngôô? Shin se dondo kwaghwan u doon tsung u a lu ken Bibilo la sha u kuren mbamzeyol asev fesee? Aluer se bee a mbamzeyol mbara fese ga yô, kwagh la una na a hemba taver se u lun ken bem vea anmgbian wase la cii.

16 Kpa tôô ase wer anmgbian wou hii u man ka u u fatyô u wan ishima ga. Ka akaa a nyi nahan u fatyô u eren sha u keren beme? Hiihii yô, pase Yehova zayol la ken msen a ishima i môm. Sôn un a wase u sha er u fatyô u lamen  vea anmgbian wou la sha gbenda u kundu kundu yô. Umbur wer, anmgbian wou la kpa ngu môm ken azende a Yehova. (Ps. 25:14) Un kpa Aôndo soo un. Yehova eren a azende a na kundu kundu, nahan a soo ér se kpa se eren a ve nahan. (Anz. 15:23; Mat. 7:12; Kol. 4:6) Kwagh ugen yô, vande henen sha kwagh u u soo u za ôron a na la. De gbe henen tsô wer, anmgbian wou la hii u sha apera ga; tôô wer a er nahan ka sha lan shin we u kav kwagh shon tsembelee ga. Shi pase wang wer we kpa alaghga u er kwagh ugen u a ne ve zayol la a dugh yô. Nahan u fatyô u hiin iliam vea anmgbian wou la sha u ôron kwagh er ngun nahan, wer: “Alaghga kwagh vihin mo yum, kpa gbenda u nyen u lam a mo la, na yô, m nenge mer . . .” Aluer kwagh u injaa due ken iliam you a anmgbian wou, er u soo la ga kpa, ker shighe ugen hide za ker bem. Hen shighe u u kera lu ken bem vea anmgbian wou ga ne, sôn Yehova sha ci u anmgbian wou la wer a ver un doo doo. Sôn Aôndo a wase u hemba veren ishima sha aeren a dedoo a anmgbian wou la. A lu nyi je ia due ken kwagh ne kpa, u fatyô u lun a vangertiôr wer a doo Yehova a we er u nenge sha afatyô wou cii wer u lu ken bem vea anmgbian wou, u a lu ijende i Aôndo la yô.

SHIGHE U SE LU YAN ICAN KEN ISHIMA SHA KWAGH U YANGE SE ER SHAMI GA YÔ

17. Yehova ka a er tom a nyi u wasen se zum u se er isholibo la sha er se hide se civir unu, man gba u se lumun iwasen ne sha ci u nyi?

17 Ior mbagenev ka ve nenge ér ve kera kuma u civir Yehova ga sha ci u ve er isholibo i vesen. Ibo i ken ishima ka i tôô ve ikyav mbi yuhwan tsung. Tor Davidi u yange nôngo a ibo i ken ishima la kaa ér: “Er m huan ving yô, akuhe am bee iyol sha ci u mtoghor wam u m shi toghor didi yô, gadia tugh man tetan kpaa, uwegh Ough kighir mo.” Kwagh ka a er i doo yô, Davidi nôngo a zayol la er or u vian ken jijingi ka nan er kwagh nahan. A nger ér: ‘M pase isholibo yam sha ishigh Yough, tsô we u dem ibo i isholibo yam.’ (Ps. 32:3-5) Aluer u er isholibo i vesen kpa, Yehova kegh iyol u wasen we sha u u hide u civir un yô. Kpa gba u u lumun iwasen i ka a na se sha ikyev i tiônnongo la. (Anz. 24:16; Yak. 5:13-15) De we ahô ga, uma wou u tsôron ngu sha zongo! Kpa aluer i de u a isholibo you ica gba, kpa ishima ngi zan we iyol her sha isholibo i yange u er la di ye?

18. Ikyav i Paulu la ia wase mba ve nengen ayol a ve ér ve kera kuma u civir Yehova ga la nena?

18 Ikyav tese wang ér ashighe agen ishima yange i za apostoli Paulu iyol sha akaa agen a er shami ga la. A kaa ér: “Mo m hemba gban ijime ken mbaapostoli cii m kuma u á yilam ér apostoli kpaa ga, gadia m tôv nongo u Kristu u Aôndo a ican.” Nahan cii kpa, Paulu shi kaa ér: ‘Kpa ka sha mlumun u sha mhôôn u Aôndo je man m lu kwagh u m lu ne ye.’ (1 Kor. 15:9, 10) Yehova yange lumun imbaor i Paulu lu la, shi ver ishima ér Paulu kpa a lu a mnenge na la. Aluer u gema ishima sha mimi, maa u pase Yehova asorabo a ou, shi u ôr mbatamen kwagh sha mi, aluer hingir hange hange nahan yô, fa wer Yehova una zungwe u mhôônom. Sha nahan yô, lumun shi na jighjigh wer Yehova de u a kwaghbo wou la!—Yes. 55:6, 7.

19. Ka nyi i lu ivur i sha inyom i 2018 ne, man ivur la ngi sha inja sha ci u nyi?

19 Er mkurtar a zurum ne, se fatyô u veren ishima ser mbamzeyol mba uma vea lu seer a seer. Nahan kpa, lu a vangertiôr wer Un u ka a “na or u nan ver la agee, man A seer or u nan taver ga la agee” la, una fatyô u wasen we sha hanma gbenda cii sha er u za hemen u civir un yô. (Yes. 40:29; Ps. 55:22; 68:19) Ken inyom i 2018 ne, hanma shighe u se ze mkombo ken Iyou i Tartor cii, a umbur se mimi u hange hange ne. Mimi shon ngu ken mkaanem ma ivur i sha inyom, ma i ver ken Iyou i Tartor la. Mkaanem ma shon kaa ér: ‘Mba ve veren ashe sha Yehova yô, vea hide a agee a ve her.’Yes. 40:31.