Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Janawari 2017

U Fatyô u Zan Hemen u Eren Kwagh Akuma Akuma Shighe u U Tagher a Mbamtaver Yô

U Fatyô u Zan Hemen u Eren Kwagh Akuma Akuma Shighe u U Tagher a Mbamtaver Yô

Hiden a iyol ijime er u zenden vea Aôndo wou la!—MIKA 6:8.

ATSAM: 48, 95

1-3. Ka nyi profeti u ken Yuda la yange er ga, man lu nyi i due kere? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

TOR YEROBIAM u lu hemen ikyurior i Iserael la, yange ta atse a civir aôndo u aiegh ken gar u Betel. Nahan Yehova tindi profeti ugen ken Yuda ér a za ôr Yerobiam loho u vihin tsung. Profeti u Yehova u hiden a iyol ijime ne yange ungwa imo i Yehova, nahan za ôr loho u i tindi un la. Kwagh ne na yô, ishima vihi tor a profeti la tsung, kpa Yehova kura un sha ikyev i tor.—1 Utor 13:1-10.

2 Profeti la ngur hiden ken ya na yô, za tagher a orbeenyol ugen u lu ikyua a Betel yô. Orbeenyol la kaa a na ér un ngu profeti u Yehova. Yange bume gumor ne, nahan kera dondo kwaghwan u Yehova wa un ér, ‘de ye kwagh ga, man mngerem kpaa de me ken Iserael ga’ shi ‘de kera hidi sha gbenda u u ve la kpaa ga’ la. Yange ishima vihi Yehova a profeti na ne tsung. Profeti ne dugh gbe hiden ken ya na yô, begha za wua un sha gbenda.—1 Utor 13:11-24.

3 Se fa er i hii ve profeti la yange tsua u ungwan imo i orbeenyol la, lu i Yehova ga ze. Kpa kwagh u se fe yô, profeti la yange kera za hemen u ‘hiden a iyol ijime zenden vea Aôndo ga.’ (Ôr Mika 6:8.) Bibilo pase inja i u zenden vea Yehova la ér, ka u suur sha a na man  suen hemen tor na shi dondon hemen na. Or u eren kwagh akuma akuma ka nan fa ér gba u nana eren msen hen Ter u hemban la hanma shighe cii. Profeti la yange ma sôn Yehova ér a pase un akaawan a Na la wang, kpa Ruamabera pase ér yange er nahan ga. Se kpa, ashighe agen ka i gba u se er akaa a se fe kwagh sha mi i kom se ga yô, shi alaghga se fa kwagh u Yehova a soo ér se er sha akaa shon jighilii ga. Nahan aluer se er kwagh akuma akuma sha u sônon Yehova ser a tese se kwagh u se er yô, kwagh la una wase se u palegh u eren asorabo a vesen.

4. Se lu henen nyi ken ngeren nee?

4 Ken ngeren u a kar la, se hen se fa er i gbe hange hange u Mbakristu vea eren kwagh akuma akuma man akaa aa a wase ve ve vea eren kwagh akuma akuma la kpaa. Nahan kpa ka akaa a nyi nahan, aa fatyô u karen ieren i akuma akuma yase laa? Shighe u i lu kighir se yô, se er nan ve ieren i doon tsung ne ia wase se se za hemen u eren kwagh akuma akuma? Cii man se na mlumun sha mbampin mban yô, de se nenge igbenda itiar i ia fatyô u karen ieren i akuma akuma yase la yô. Shi se nenge er se fatyô u eren kwagh sha kwaghfan sha hanma gbenda yô.—Anz. 11:2.

SHIGHE U MBAMLU ASEV VE GEM YÔ

5, 6. Barshilai yange tese ér un ngu a ieren i akuma akuma nena?

5 Gbenda u se eren kwagh shighe u mbamlu asev ve gem shin i ne se ityom i he la ka u tese aluer se mba eren kwagh akuma akuma shin se mba eren ga yô. Davidi yange lôhô Barshilai u lu anyom 80 la ér, a za lu vea na ken kwa u tor, man kwagh ne lu ian i civirigh kpishi je na un ye. Yange Barshilai una lumun mlehe u Davidi la yô, man za hemen u lun vea tor kôôsôô. Nahan kpa, Barshilai venda! Sha ci u nyi? Sha ci u beeyol, nahan kaa ér un soo u seer Davidi ican ga. Tsô, Barshilai gema tsua Kimham u alaghga lu wan na la na Davidi ér a yem a na.—2 Sam. 19:31-37.

6 Ieren i akuma akuma yange i wase Barshilai er kwagh sha inja. Yange Barshilai venda iantom i Davidi na un la sha ci u nenge ér un kuma u eren tom ne ga ze, shin un bee iyol yum yô, una tema ken ya na kundu kundu ga. Yange fa er mlu na gema yô, nahan fa akaa a una fatyô u eren man a una fatyô ga yô. Nahan soo u eren kwagh u a gande un agee ken inya ga. (Ôr Mbagalatia 6:4, 5.) Aluer se ver ishima sha iantom shin sha u lun tagher tagher, gayô duenti yô, kwagh la una na se gengese iyol shi se gbaan gesa a mbagenev nahan shighe a karen yô, se vaa afanyô. (Gal. 5:26) Kpa, aluer se mba eren kwagh akuma akuma yô, se eren kwagh vea anmgbianev asev ken mzough sha u van Yehova a icivir shi wasen mbagenev kpaa.—1 Kor. 10:31.

7, 8. Ieren i akuma akuma ia wase se se palegh u suur sha iyol yase nena?

7 Ka sea lu sha iantom i vesen yô, kwagh la a na i taver se u eren kwagh akuma akuma. Shighe u Nehemia ungwa zayol u ior mba ken Yerusalem tagher a mi la, a zamber a Yehova tsung ér a wase ve. (Neh. 1:4, 11) Yehova yange haa Nehemia iveren shighe u Tor Artashaseta ver un ér a lu gomna u Yerusalem la. Er Nehemia lu sha iantom i tagher tagher shi lu orinyar shi lu a tahav nahan kpa, mayange suur sha mfe na shin agee a na ga. Yange za hemen u zenden vea Yehova shi za hemen u ôron Tindi u Aôndo hanma shighe, shi de ér Yehova a hemen un. (Neh. 8:1, 8, 9) Nehemia yange eren tahav sha ior ga, shi ngohol ior inyaregh kpaa ga.—Neh. 5:14-19.

8 Ikyav i Nehemia la ia wase se shighe u i musan se iantom shin i seer se tom yô, nahan se palegh u suur sha iyol yase. U tesen ikyav yô, alaghga ortamen nana hii u suur sha mfe u nan, nahan nana hingir u kuren ma ikyaa ken tiônnongo cii ve nana er msen hen Yehova sha ikyaa shon ye. Mbagenev yô, alaghga ka ve tsua kwagh u vea er cii ve, ve mase eren msen hen Yehova ér a haa iveren sha kwagh u  ve tsough u eren la ye. Aluer or er nahan yô, a tese ér nan ngu eren kwagh akuma akuma kpa? Or u eren kwagh akuma akuma yô, ka a lu kwagh u nan vande fan u eren je kpa, nan suur sha kwaghfan u Aôndo la shighe u nan soo u eren kwagh shon yô. Shighe u se tagher a zayol u se vanden kuren je kpa, doo u se wa ikyo sha er se yier sha mkav wase ga yô. Sha ci u kwaghfan wase tseegh yô, kuma ga. (Ôr Anzaakaa 3:5, 6.) Ken tar yô, ior kpishi wa ayol a ve ikyo tseegh shi ka ve nôngon ér vea hemen mbagenev. Se mba henen ser aluer se mba aan a tom kpishi yô, tese je ér se hemba mbagenev hen ya wase shin ken tiônnongo ga. Kpa, ka se gema se eren akaa imôngo vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev.—1 Tim. 3:15.

SHIGHE U I LU PUUN SE SHIN WUESE SE YÔ

9, 10. Ieren i akuma akuma ia wase se u wan shima shighe u i lu puun se sha mimi ga la nena?

9 Shighe u i lu puun se sha mimi ga yô, ka i taver se u kôron iyol tsaha. Yange Hana a shi vaan sha ci u Penina u lu wuhe na la bamen un tsung. Hana yange doo nom na ishima tsung, kpa gema lu ikyôm kwase. Iyange igen yô, Hana lu eren msen ken tabernakel, maa Eli u lu Pristi u Tamen la kaa a na sha lan ér ngu hunden msôrom. Nenge imba kwagh la! Nahan kpa, er Hana eren kwagh akuma akuma yô, kôr iyol na tsaha, nahan lam a Eli sha icivir. I nger msen u kôron ken ishima u Hana er la ken Bibilo, ngu ker zan zan nyian. Msen u er la tese ér yange lu a jighjigh u nan man iwuese kua ishughun kpaa.—1 Sam. 1:5-7, 12-16; 2:1-10.

10 Ieren i akuma akuma ia wase se, se za hemen u ‘hemban kwaghbo sha kwagh u dedoo.’ (Rom. 12:21) Ashighe kpishi kwagh ka a za a vese shin tar u Satan ne i doo ga, kpa gba u se nôngo tsung sha er ishima ia vihi se sha ieren i aferaior ga yô. (Ps. 37:1) Shighe u se lu a zayol vea anmgbianev asev mba nomso shin mba kasev yô, kwagh la ka a nyoon se tsung. Or u eren kwagh akuma akuma yô, nana dondo ikyav i Yesu la. Bibilo kaa ér: ‘Zum u i laha Yesu kpaa mayange A or iyev sha mlaha la ga, kpa A gema A wa sha ikyev i Un u A er ijir sha mimi la.’ (1 Pet. 2:23) Yesu yange fa je ér iyev i oron ka i Yehova. (Rom. 12:19) Mbakristu  kpa i wa ve kwagh ér ve hiden a ayol a ve ijime shi ve “de kera oron iyev sha ifer ga.”—1 Pet. 3:8, 9.

11, 12. (a) Se er kwagh akuma akuma shighe u i lu wuese se za karen ikyaa inya shin sha mimi ga la nena? (b) Ieren i akuma akuma la ia wase se u wuhan iyol shi eren hwe sha inja shi lun a inja i dedoo nena?

11 Ka a wuese se a za kar ikyar inya kpa, kwagh la a na i taver se u eren kwagh akuma akuma. Nenge ase gbenda u doon tsung u Eseter er kwagh sha akaa a er un ken uma sha ashighe kposo kposo ne. Yange doo kwase kpishi shi i shien un akaa iyol a a na una seer doon kwase yô, kuma inyom jimin. Yange luun vea agumaukase a i tsua a ken Tartor u Pershia, mba hanma iyange, ve kpa ve nôngon tsung ér tor a vôso ve la. Nahan cii kpa, Eseter za hemen u eren kwagh kundu kundu shi naan ior civir. Shighe u tor va tsua un hingir pendatyou na la je kpa, de ér iyolgengese i ya tor ken a na ga, a za hemen u eren kwagh akuma akuma.—Eseter 2:9, 12, 15, 17.

Gbenda u se wuhu iyol shi se eren hwe la, ngu u tese ér se mba a icivir sha Yehova man sha mbagenev kpa, shin ka u tese ér se ban a ieren i akuma akuma laa? (Nenge ikyumhiange i sha 12 la)

12 Ieren i akuma akuma la ka i wase se u wuhan iyol, shin eren hwe shi eren kwagh a ior sha icivir hanma shighe cii. Se kav er ka sea kaan ihyagh shin sea keren icivir a za karen ikyaa inya ve, kwagh wase a vihi ior ishima yô. Kpa ka sea tese ser se mba a ‘ishima i legh legh shi sea luun ving’ yô, kwagh wase a doo ior ishima. (Ôr 1 Peteru 3:3, 4; Yer. 9:23, 24) Aluer se mba a ihyagh ken ishima yô, ica a gba ga tsô, ia due ken igbar sha aeren a ase man iliam yase. Ikyav i tesen yô, alaghga se tese ken iliam yase ser i na se ma iantom i injaa shin se fa ma kwagh u mbagenev ve fe ga yô shin se ya ikyar a mbatamen mba ken tiônnongo. Shin alaghga se pase akaa sha gbenda u a lu se tseegh se zua a icivir sha ma kwagh u mbagenev kpa ve wase se u fan shin eren un yô. Nahan kpa, Yesu ver se ikyav i doon tsung. Akaa a yange ôr shin ter i nger ken Bibilo la cii yange lu akaa a i nger ken Ruamabera u ken Zwa Heberu la yô. Yange lamen sha gbenda u mba ve ungwan a na la, vea fa er akaa a ôron la cii due hen Yehova, ka sha mfe na shin kwaghfan na ga yô.—Yoh. 8:28.

SHIGHE U SE LU TSUAN AKAA A DEDOO A SE ER YÔ

13, 14. Ieren i akuma akuma ia wase se u tsuan akaa injaa a se er la nena?

13 Gba u se er kwagh akuma akuma zum u i gbe u se tsua akaa a se er, man shighe u mbagenev ve tsua akaa a a bende a vese yô. Shighe u apostoli Paulu lu ken Sesaria la, profeti Agabu kaa a na ér, aluer a za ken Yerusalem yô, a za kôr un a wuhe ker. Shi alaghga je yô, a wua un. Er anmgbianev lu cian ér kwagh u vihin tsung una za er Paulu yô, ve zamber a na ér a de ze ken Yerusalem ga. Nahan kpa, Paulu de ér ve yange un ga. Yange suur sha iyol na ga kpa shi de ér mciem ma yange un kpaa ga. Kpa gema suur sha Yehova a ishima na cii, shi wa iyol u eren tom na kuren doo doo, ape Yehova a soo ér una za er u cii. Anmgbianev mbara yange mba nengen er Paulu kange ishima u zan ken Yerusalem yô, ve kera yange un ga.—Aer. 21:10-14.

14 Aluer se mba eren kwagh akuma akuma yô, zum u se fe kwagh u se tsua u eren jighilii ga shin se fe er akaa a va lu ken hemen ga je kpa, se fatyô u tsuan akaa a dedoo a se er yô. Ikyav i tesen yô, alaghga se lu henen ser, aluer se hii u eren tom u pasen kwagh la hanma shighe man se va gba angev nahan, se er nena? Aluer mbamaren asev va bee iyol yô, se er nena ve se wase ve? Se va nenge sha ayol ase shighe u se beeyol la nena? Aluer se er msen nan nan shin sea tôv sha ikyaa ne kpoghuloo je kpa, se fatyô u zuan a mlumun sha mbampin mbara jighilii ga. (Orpa. 8:16, 17) Aluer se suur sha Yehova vangertiôr yô, kwagh la una wase se se kav er se yen tseegh ga kpa, shi se lumun a myen wase shon. Shighe u se tôv sha ikyaa ne shi se pine mbagenev mnenge ve shi se er msen hen  Yehova ser a hemen se se bee yô, gba u se er kwagh u jijingi u Aôndo a tese se ér se er sha ikyaa shon la. (Ôr Orpasenkwagh 11:4-6.) Aluer se er nahan yô, Yehova una haa se iveren, gayô una hide a tese se akaa agen a se fatyô u eren yô.—Anz. 16:3, 9.

ER SE ER VE SE SEER LUN A IEREN I AKUMA AKUMA LA YÔ

15. Aluer se gbidye kwar sha kwagh u Yehova yô, kwagh la una wase se u hiden a iyol ijime nena?

15 Er ieren i akuma akuma la i lu se a inja sha igbenda kpishi yô, se er nan ve se seer lun a ieren ne ken a vese? De se time sha igbenda inyiin i se fatyô u eren kwagh ne yô. Kwagh u hiihii yô, doo u se seer lun a ieren i akuma akuma la shi se seer lun a icivir sha Yehova sha u gbidyen kwar nengen er mlu na man aeren a na a hembe a ase ica je yô. (Yes. 8:13) Gba u se umbur ser se mba zenden vea Aôndo u Hembanagee la, ka ortyom shin orumace ga. Aluer se fa nahan yô, kwagh la una wase se u ‘hiden a ayol a ase ijime er uwegh ku Aôndo ku ageegh ku lu sha a vese nahan.’—1 Pet. 5:6.

16. Aluer se gbidye kwar sha dooshima u Yehova la yô, kwagh la una wase se u lun a ieren i akuma akuma la nena?

16 Kwagh u sha uhar yô, aluer se gbidye kwar sha dooshima u Yehova la yô, kwagh la una wase se u seer lun a ieren i akuma akuma la. Apostoli Paulu yange nger ér, alegh a iyolough a i bee se er a yina icivir la, ka a je Yehova a “hembe haan a icivir iyol ye.” (1 Kor. 12:23, 24) Se kpa se gba Yehova kwagh, shin er se yen nahan kpaa. Yehova tee se karen sha mbagenev shin vende u tesen se dooshima na sha ci u se er akaa sha lan ga. Sha nahan yô, ka i saan se iyol u eren Yehova tom hanma ijiir i a soo ér se za eren un tom cii, sha ci u se doo un ishima.

17. Aluer se mba keren kwagh u dedoo ken mbagenev yô, ka iwasen i nyi se zua a mini?

17 Kwagh u sha utar yô, aluer se kav Aôndo sha u nengen a kwagh u dedoo u mbagenev ve eren la yô, se seer lun a ieren i akuma akuma la. Ka sea lu a ieren i akuma akuma la yô, se mba keren ser se due ityough sha kwagh ga shi se mba keren ser se ôron mbagenev kwagh u vea er ga, kpa ka se gema se ker kwaghwan hen a ve shi se dondo kwaghwan u ve we se la kpaa. (Anz. 13:10) Shi ka se ember a ve imôngo shighe u i ne ve ityom yô. Shi ka se wuese Yehova er a ver ‘anmgbianev asev sha won cii’ doo doo yô.—1 Pet. 5:9.

18. Aluer se tsaase imoshima yase yô, kwagh la una wase se u seer lun a ieren i akuma akuma la nena?

18 Kwagh u sha unyiin yô, aluer se de akaawan a Bibilo tsaase imoshima yase yô, kwagh la a na se seer lun a ieren i akuma akuma la. Shi se nengen akaa sha gbenda u Yehova kpa a nengen a la, nahan kwagh la una wase se se tsua akaa a se er ve a doo Aôndo yô. Se fatyô u seer tsaase imoshima yase sha u henen kwagh hanma shighe shi eren msen shi dondon kwagh u se hen la. (1 Tim. 1:5) Shi kwagh u mbagenev a hemba gban se kwagh. Yehova tôndozwa a vese ér, aluer se dondo igbenda i i ter sha heen ne yô, una ‘sôr mlu wase’ shi una wase se u seer lun a ieren i akuma akuma la kua aeren a dedoo agen kpaa.—1 Pet. 5:10.

19. Ka nyi ia wase se ve se lu a ieren i akuma akuma la gbem sha wono?

19 Iyolgengese yange i na Profeti u ken Yuda ugen u i ter iti na ga la hingir u vihin mlu na vea Aôndo shi kpen. Nahan kpa, shighe u se tagher a mbamtaver je kpa, se fatyô u zan hemen u eren kwagh akuma akuma. Mbajighjigh mba sha ayange a tsuaa la man mba sha ayange ase ne cii tese ér se fatyô u eren nahan. Er se lu zenden vea Yehova la, se lu seer lun a ieren i akuma akuma. (Anz. 8:13) Mlu wase una lu nan nan kpa, se fatyô u zan hemen u zenden vea Yehova. Sha nahan yô, wa ian i injaa i u lu a mi la ikyo, nahan za hemen u nôngon kwagh sha afatyô wou cii sha er u zende vea Yehova gbem sha won yô.