Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Maaci 2016

Nôngo u fan mbamgbe mba anmgbianev ou mba u fatyô u kuren la man er u sur ve asema sha akaawan a ken Bibilo la kpaa

U Fatyô u Wasen Tiônnongo Wou Kpa?

U Fatyô u Wasen Tiônnongo Wou Kpa?

CII man Yesu a yem sha yô, a kaa a mbahenen nav ér: “Né lu mbapasen kwagh Wam .  .  . zan zan á ar ken ikighir i tar je.” (Aerenakaa 1:8) Vea fatyô u pasen kwagh tseren tar cii nena?

Profesôr Martin Goodman u a tesen ken Yunivasiti i Oxford la kaa ér, “Mbakristu yange ve fa er tom ve u lu hange hange yô, kwagh ne na yô, ve lu kposo a iniongo i kwaghaôndo igen i ken tartor u Roma kua kwaghaôndo u Mbayuda la kpaa.” Yesu yange zenden pasen kwagh. Yange gba u Mbakristu mba mimi vea dondo ikyav na la, nahan ve kpa vea pase “Loho u Dedoo u tartor u Aôndo” sha hanma ijiir cii. Yange gba u vea zende a ker ior mba ve soo u fan mimi la. (Luka 4:43) Ka nahan ve Yesu lu a “mbaapostoli” ye, man inja i ishember ne ér, mba i tindi ve ér ve za er ma kwagh yô. (Marku 3:14) Yesu yange wa mbadondon un tindi ér: “Za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen.”Mateu 28:18-20.

Mbaapostoli mba Yesu mba 12 mbara kera mba shin tar ne ga, kpa mbacivir Yehova kpishi mba dondon ikyav ve la sha u pasen kwagh sha gbashima. Ka a kaa a ve ér, ve za pase loho u dedoo ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh yô, ve kaa ér: “Mo ne, tindim.” (Yesaia 6:8) Ior mbagenev, er mba ve bee Makeranta u Gileadi la nahan, yem ken ityar icaa sha u za eren tom ne. Mbagenev di mba za eren tom ne sha ajiir agen ken ityar ve. Mbagenev kpishi hen zwa ugen sha er vea wase tiônnongo shin annongo u a lamen zwa shon yô. Lu anmgbianev mba nomso man mba kasev mban zange u eren kwagh ne ga, kpa ve na ayol a ve sha u tesen er Yehova man ior  ve doo ve ishima yô. Yange ve wa iyol tsembelee, nahan ve na shighe ve shi ve vihi inyaregh vev sha u za pasen kwagh ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh la sha afatyô ve cii. (Luka 14:28-30) Kwagh u anmgbianev mba nomso man mba kasev mban ve lu eren ne doo je gande.

Ka se cii se fatyô u za eren tom ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh shin henen zwa ugen ga. Kpa se cii se fatyô u eren tom er mbamishen nahan hen tiônnongo wase.

EREN TOM ER ORMISHEN NAHAN HEN TIÔNNONGO WOU

Na mbagenev iwasen sha u . . .

Sha ayange a mbaapostoli la, Mbakristu kpishi lu mbamishen ga, kpa ve lu eren tom u pasen kwagh la sha gbashima sha ajiir a ve. Paulu yange kaa a Timoteu ér: “Er tom u ivangeli, kure u doo doo.” (2 Timoteu 4:5) Kwaghwan ne lu sha ci u Mbakristu mba sha ayange a tsuaa la shi ngu sha ci u wase nyian kpaa. Gba u Mbakristu cii vea dondo tindi u i we ér se pase loho u Tartor shi se gema ior ve hingir mbahenen la. Hen tiônnongo wase je kpa, igbenda ngi kpishi i se fatyô u eren tom er mbamishen nahan yô.

U tesen ikyav yô, mbamishen ka vea yem ken ityar igen yô, mlu u ken tar la a kaha kpishi, nahan ve nôngo sha afatyô ve cii sha er a̱ hoghol ve iyol a mlu u hen ijiir shon yô. Aluer se fatyô u yemen hen ijiir i kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh ga kpa, se fatyô u keren igbenda i he i pasen ior kwagh je he? U tesen ikyav yô, ken inyom i 1940 la, i hii taver anmgbianev asev asema ér hanma kasua yô, ve ker iyange môm ker ve pase kwagh sha ugodobi. We yô, u pasen kwagh sha godobi kpa? Er i lu nahan u pase kwagh a ikyekye i tuur, i ka i wa ityakerada shimi i pasen kwagh a mi la vee? Kwagh u se lu ôron jighilii yô ka un ne, karen igbenda i he i pasen loho u dedoo.

taver ve asema wer ve “er tom u ivangeli”

Aluer u ngu a mnenge u vough yô, a ngirim we iyol u pasen kwagh sha gbashima. Ashighe kpishi, mba ka ve yem tom sha ajiir a kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh shin ve hen zwa ugen la, ka i lu mbapasenkwagh mba ve fe tom tsembelee, mba vea lu tiônnongo a iwasen kpishi yô. U tesen ikyav yô, ka ve hemen mbagenev ken tom u pasen kwagh la. Ashighe kpishi mbamishen ka ve hemen ken tiônnongo zan zan anmgbianev mba hen ijiir la ve kar vian. Wea lu anmgbian u nomso u ú er batisema yô, u ngu “keren u lun orkuran” kpa? Inja na yô, u kegh  iyol u shiren anmgbianev mba nomso man kasev mba ken tiônnongo wou sha ian i diakon shin ortamen la kpa?1 Timoteu 3:1.

LU OR U ‘SURUN ANMGBIANEV ASEMA’

kuren mbamgbe vev

Se fatyô u wasen tiônnongo wase sha igbenda igen kpaa. Se cii, sea lu iyev shin sea beenyol, sea lu anmgbianev mba nomso shin mba kasev kpa se fatyô u ‘surun anmgbianev asema.’Mbakolose 4:11.

Aluer se soo u wasen anmgbianev asev yô, a gba u se fa ve tsembelee. Bibilo taver se ishima ér se ‘waan ayol a ase ikyo’ shin se henen sha kwagh u mbamgbe mba anmgbianev asev shighe u se kohol imôngo yô. (Mbaheberu 10:24) Kpa u ngu wer, gba u se za ker u fan akaa a mbagenev kember kember ga. Kpa mba kaan a vese ér se kav mlu u anmgbianev asev shi se fa mbamgbe vev kpaa. Adooga a gba u se kure mbamgbe vev mbara jighilii shin se sur ve asema sha akaawan a ken Bibilo. Kpa jighilii yô, ka mbatamen shin udiakon tseegh vea fatyô u kuren mbamgbe vev mbagenev ye. (Mbagalatia 6:1) Kpa alaghga se cii se fatyô u wasen anmgbianev mba beenyol shin icombor i í tagher a mbamzeyol yô.

surun mba ve lu yan ican la ishima

Yange i na anmgbian Salvatore imba iwasen ne. Anmgbian ne tagher a mzeyol u inyar, nahan kpenga na gba shi tee ya na kua akaa kpishi a tsombor na lu a mi yô. Ishima yange i za un iyol sha kwagh u tsombor na tsung. Tsombor ugen ken tiônnongo nenge ér doo u vea na ve iwasen. Tsô ve na Salvatore inyaregh, shi ve zua a tom ve na un vea kwase na. Shi ashighe kpishi ve za tema imôngo a tsombor na sha u taver ve ishima. Nahan ve hingir kôôsôô. Hegen ne icombor i ihiar ne ka ia umbur akaa a dedoo a ve eren imôngo shighe u tsombor u Salvatore lu ken ican la nahan i doo ve je i zua ga.

Mbakristu mba mimi mba te anu u pasen mbagenev akaa a ve ne jighjigh a mi la ga. Gba u se dondo Yesu sha u pasen hanma or uityendezwa mba Aôndo mba dedoo mbara. Sea fatyô u za eren tom ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh shin sea fatyô ga kpa, se cii se fatyô u wasen mba hen tiônnongo wase er se fatyô la. (Mbagalatia 6:10) Aluer se mba nan mbagenev iwasen yô, a saan se iyol shi se za hemen u “umen atam ken hanma tom u dedoo” cii.Mbakolose 1:10; Aerenakaa 20:35.