Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Maaci 2016

U Er Nan Ve Mzough Wase u Mbakristu la Una Seer Taveraa?

U Er Nan Ve Mzough Wase u Mbakristu la Una Seer Taveraa?

“Ka ken a Na man iyol cii er i magh i, i zua i sha iwasen i hanma ijuan i i lu ker yô.”MBAEFESE 4:16.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 53, 107

1. Ka ieren i nyi i dugh tseer tseer ken ityom i Aôndo, hii sha igbetar je?

HII shighe u i gba tar la je zan zan nyian, Yehova man Yesu mba eren kwagh ken mzough. Yehova yange gba Yesu cii ve mase gban akaa agen ye. Nahan Yesu er tom vea na ikyooso ikyooso, shi “lu vea Na, er or u fan tom nahan.” (Anzaakaa 8:30) Shi mbacivir Yehova mba ngise kpa yange ve er ityom i gba u vea er la ken mzough. U tesen ikyav yô, Noa man tsombor na yange ve gba tso imôngo. Shighe kar yô, Mbaiserael va er tabernakel zenden a mi. Shi yange ve waan atsam, ve kuhwan ityogholough mbi doon tsung imôngo sha u wuese Yehova ken tempel. Ior mba Yehova yange ve kôrcio u eren akaa ne cii sha ci u ve lu eren kwagh ken mzough.Genese 6:14-16, 22; Numeri 4:4-32; 1 Kroniku 25:1-8.

2. (a) Yange i fa nongo u Kristu u sha ayange a mbaapostoli la sha ieren i injaa i nyi? (b) Ka mbampin mba nyi se lu nan mlumun sha mini?

2 Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la kpa eren kwagh ken mzough. Apostoli Paulu yange pase ér, er ve lu a  uiyua kposo kposo shi ve eren ityom kposo kposo nahan kpa, ve eren kwagh ken mzough. Ve cii ve lu dondon Yesu Kristu, Orhemen ve. Paulu kar Mbakristu mban sha iyol i i lu a alegh kposo kposo, kpa alegh la cii a eren tom ken mzough yô. (Ôr 1 Mbakorinte 12:4-6, 12.) Hide se nyian di ye? Se tese ser se mba eren kwagh ken mzough vea mbagenev ken kwaghpasen man ken tiônnongo man hen tsombor nena?

EREN TOM U PASEN KWAGH LA KEN MZOUGH

3. Ka mpase u sha mnenge u nyi yange i tese apostoli Yohane?

3 Yange i tese apostoli Yohane mpase u sha mnenge sha ayange a mbaapostoli la. Yohane nenge a mbatyomov utaankaruhar lu tôngon ikyor. Ortyom u sha utaan la tenge korough nagh yô, Yohane nenge a “ishan i i osogh Sha i [gba] shin tar.” I na “ishan” la kii, i bughun hunda u ihyungwa i i ze kweng shi i we ime la. Tsô mnyim ma ilen kunô kunô due shin ihyungwa la, maa mbaahungwa di gema due ken mnyim mara. Mbaahungwa mbara vihi ikyon shin imendenev ga, kpa ve gema ve tswam mba ve lu “a ikyav i Aôndo sha atsul a ve ga la.” (Mpase 9:1-4) Yohane yange fa er mbaahungwa ka vea ngee ve, ve vihi akaa kpishi yô. Kape yange ve er ken Igipiti sha ayange a Mose je la. (Ekesodu 10:12-15) Mbaahungwa mba Yohane nenge a mi la tile sha ityough ki Mbakristu mba i shigh ve mkurem, mba ve lu pasen loho u kwagh u una va tser kwaghaôndo u aiegh kpoghuloo la. Shi mbagenev umiliôn imôngo mba ve lu veren ashe u va lun sha tar la kpa kohol ve mba eren tom ne imôngo. Ve cii mba eren tom u pasen kwagh ne ken mzough. Tom ne wase ior kpishi ve due ken kwaghaôndo u aiegh kera shi u pase ve sha ikyev i Satan u tuhwa.

Se mba pasen kwagh tar sha won cii sha ci u se mba eren kwagh ken mzough

4. Ka tom u nyi ior mba Aôndo ve lu a mi u erene, man gba u vea er nyi ve vea fatyô u eren u?

4 I na se tom u pasen akuraior “loho u dedoo” sha tar cii ve, mkur una va ye. Tom ne ka u kiriki ga! (Mateu 24:14; 28:19, 20) Gba u se lôhô hanma or u “imura i ker nan” cii ser nana va ma “mngerem ma umam,” inja na yô, gba u se tese mimi u Bibilo la hen ior mba ve soo u kaven cii. (Mpase 22:17) Kpa cii man se er kwagh ne yô, gba u se “zua” shi se eren kwagh ken mzough vea mbagenev ken tiônnongo.Mbaefese 4:16.

5, 6. Ka sea pasen loho u dedoo yô, se eren kwagh ken mzough nena?

5 Cii man se pase kwagh i nyôr a hanma or yô, gba u se eren kwagh sha inja sha inja ken tom wase u pasen kwagh la. Ityesen i ka se zua a mi ken tiônnongo la ka i wase se u eren kwagh ne. Ka se kohol imôngo, se er mkombo u duen kwaghpasen la sea been cii yô, se due se za pase ior kwagh u loho u dedoo u Tartor la. Shi se na ve ityakerada i pasen Bibilo. Jighilii yô, se na ior ityakerada ne sha tar cii kuma ukôpi umiliôn imôngo. Ashighe  agen ka i kaa a vese ér se za er kyampen i pasen kwagh. Ka wea er tom ne yô, u ngu eren kwagh ken mzough vea ior umiliôn imôngo mba ve lu pasen loho shon môm sha tar cii la! Shi u ngu eren tom ken mzough vea mbatyomov, mba ve lu wasen ior mba Aôndo u pasen loho u dedoo la.Mpase 14:6.

6 Ka sea ôr ibaver i tom wase u pasen kwagh u i lu eren sha tar cii la ken takerada u Yearbook nahan, i doo se tsung! Shi hen ase er ka sea lôhôn ior mbamkohol asev mba vesen ve se eren kwagh ken mzough sha tar cii yô. Ka sea za mbamkohol mban yô, se cii ityesen i ka se zua a mi la ka i lu kwaghmôm. Akaaôron man uderama man akav a tesen a ka se nenge sha mbamkohol mban la ka a taver se ishima u civir Yehova a ishima yase cii. Shi hanma inyom ka sea za mkombo u Umbur Ku u Yesu yô, se eren kwagh ken mzough vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev sha tar cii. (1 Mbakorinte 11:23-26) Ka se kohol imôngo sha iyange shon i môm i Nisan 14, shighe u iyange i mir la, sha u tesen iwuese sha kwagh u Yehova a er sha ci wase la, man u eren kwagh u Yesu kaa la. Ka a va shin ukasua kpaa u a umbur ku u Yesu yô, se due imôngo se za lôhô ior kpishi, er se fetyô la, sha u ve va mkombo u injaa ne vea vese imôngo.

7. Er se eren tom imôngo yô, ka se fatyô u eren nyi?

7 Ahungwa môm tseegh una fatyô u vihin kwagh kpishi ga. Kwagh ne tese ér or môm tseegh nana fatyô u pasen ior cii kwagh ga. Kpa er se eren tom ne imôngo yô, ka se fatyô u ôron ior umiliôn imôngo kwagh u Yehova, shi se wase mbagenev ken a ve, ve hingir u wuese shi civir un.

EREN KWAGH KEN MZOUGH KEN TIÔNNONGO

8, 9. (a) Ka ikyav i nyi Paulu yange tese sha u wasen Mbakristu u fan er vea za hemen u eren kwagh ken mzougho? (b) Se fatyô u eren kwagh ken mzough ken tiônnongo nena?

8 Paulu yange pasen anmgbianev mba ken Efese la, er i eren kwagh ken tiônnongo yô, shi a kaa ér gba u mba ve lu ken tiônnongo cii vea “vesen sha akaa cii.” (Ôr Mbaefese 4:15, 16.) Paulu yange tese ikyav sha iyol i orumace, sha u pasen ér hanma Orkristu yô, nana fatyô u wasen tiônnongo una za hemen u lun ken mzough shi dondon Yesu, u a lu Orhemen u tiônnongo la. A kaa ér alegh a yolough cii ka a zua “sha iwasen i hanma ijuan i i lu ker yô.” Sha nahan yô, sea lu agumaior shin sea bee iyol shin sea lu gbong gbong shin sea lu gbong gbong ga kpa, ka nyi i doo u se cii se eree?

U wase tiônnongo una za hemen u lun ken mzough nena?

9 Yesu ver mbatamen ér ve hemen ken tiônnongo, nahan a soo ér se naan ve icivir shi se eren kwagh u ve kaa ér se er la. (Mbaheberu 13:7, 17) Ashighe agen ka i lu ican u eren nahan. Kpa se fatyô u sônon Yehova ser a wase se. Icighan jijingi na una fatyô u wasen se u eren hanma kwagh u mbatamen ve kaa ér se er cii. Shi aluer se mba hiden a iyol ijime shi eren kwagh ken mzough vea mbatamen yô, nenge  imba er kwagh ne una wase tiônnongo wase sha wono! Tiônnongo wase una lu ken mzough, shi dooshima una hemba lun hen atô wase.

10. Udiakon ka ve wase tiônnongo a lu ken mzough nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

10 Udiakon kpa ka ve wase u van a mzough ken tiônnongo. Ka ve er tom kpoghuloo u wasen mbatamen, nahan se wuese ityom i ve eren la cii. Ikyav i tesen yô, udiakon ka ve nenge ér se mba a ityakerada kpishi i pasen kwagh a mi, shi ior ka vea va mbamkombo asev yô, ve kegh ve gbenda. Shi ka ve er tom kpoghuloo u sôron Iyou i Tartor, shi ve nenge ér ngi sha ashe wang. Ka sea eren kwagh ken ijoughave vea anmgbianev mban yô, i tese ér se mba civir Yehova ken mzough.—Nenge Aerenakaa 6:3-6.

11. Agumaior aa er nyi ve aa wase tiônnongo una lu ken mzougho?

11 Mbatamen mbagenev er tom kpoghuloo ken tiônnongo anyom imôngo hegen. Kpa er ve lu been iyol yô, alaghga vea kera fatyô u eren tom kpoghuloo er ngise ve eren la ga. Anmgbianev mba ve lu agumaior la vea fatyô u wasen ve. Aluer i tsaase agumaior ne yô, vea fatyô u seer eren ityom ken tiônnongo. Shi aluer udiakon er tom kpoghuloo yô, alaghga vea va hingir mbatamen ken hemen. (1 Timoteu 3:1, 10) Agumaior agen a a lu mbatamen la, seer eren ityom igen je kpaa. Mba eren tom u mbatamen mba sôron atôônanongo hegen, wasen anmgbianev mba nomso man mba kasev ken atôônanongo kpishi. Doo se kpishi er agumaior ka a kegh iyol u eren tom sha ci u anmgbianev mba nomso man mba kasev ken atôônanongo yô.—Ôr Pasalmi 110:3; Orpasenkwagh 12:1.

EREN KWAGH HEN TSOMBOR KEN MZOUGH

12, 13. Ka nyi ia wase mba hen tsombor cii u eren kwagh ken mzougho?

12 Se fatyô u wasen mba hen tsombor wase u eren kwagh ken mzough nena? Aluer se mba eren mcivir u hen tsombor hanma kasua yô, a wase se. Mbamaren man mbayev ka vea tôô shighe vea henen kwagh u Yehova yô, dooshima a seer lun hen atô ve. Shighe u ve lu henen kwagh u Yehova imôngo la vea fatyô u karen iyol sha kwagh u vea za ôr or zum u ve dugh kwaghpasen yô, sha nahan yô vea wa agoyol tsembelee. Shi ka vea ungwa hanmô ve nana ôron kwagh u mimi u se fe la, shi vea nenge er ve cii ve soo Yehova shi ve soo u eren ishima na nahan, ve seer lun kôôsôô.

Yehova ka una doo nom man kwase ishima shi vea civir un imôngo yô, i saan ve iyol shi ve eren kwagh ken mzough

13 Nom man kwase vea fatyô u eren kwagh ken mzough nena? (Mateu 19:6) Yehova ka una doo ve ishima shi vea civir un imôngo yô, i saan ve iyol shi ve eren kwagh ken mzough. Shi gba u vea tesen ayol a ve dooshima, er Aberaham vea Sara man Isaka vea Rebeka  man Elkana vea Hana nahan. (Genese 26:8; 1 Samuel 1:5, 8; 1 Peteru 3:5, 6) Nom man kwase ka vea eren nahan yô, i tese ér mba eren kwagh ken mzough, shi ve seer kporom ikyua a Yehova.Ôr Orpasenkwagh 4:12.

Mcivir u hen tsombor una fatyô u wasen agumaior man mbaganden cii u seer lun kôôsôô ayol a ve (Nenge ikyumhiange 12, 15)

14. Aluer nomou shin kwase wou ngu civir Yehova ga yô, ka nyi u er ve ivese you ia taver here?

14 Bibilo pase wang ér mayange je se de vôson or u nan civir Yehova ga la ga. (2 Mbakorinte 6:14) Nahan kpa, anmgbianev mba nomso man mba kasev mbagenev vôso or u nan lu Orshiada u Yehova ga yô. Mbagenev yange ve er noov shin kasev cii ve ve hen mimi ye, kpa or u ve vôso la nan hingir Orshiada u Yehova ga. Mbagenev yô, adooga yange ve vôso or u civir Yehova, kpa ikyar ve la va undu mimi. Aluer kwagh ngu nahan yô, gba u Mbakristu vea nôngo kpoghuloo vea dondo kwaghwan u Bibilo la sha er ivese ve ia za hemen u taver yô. Kpa ashighe agen ka i taver u eren nahan. U tesen ikyav yô, Mary vea nom na David, yange ve civir Yehova imôngo. Kpa shighe kar yô, David de u zan mbamkombo. Kpa Mary za hemen u lun kwase u dedoo shi lu a aeren a Mbakristu la kpaa. Shi yange tese ônov nav mba ataratar mbara kwagh u Yehova, shi za hemen u zan mbamkombo man mbamkohol mba vesen. Anyom nga kar yô, ônov nav mbara vese ior maa ve yem akaa ve, kpa Mary za hemen u civir Yehova shin er tagher a mbamtaver kpishi nahan je kpaa. Hen shighe ne, David hii u ôron umagazin mba Mary veren un la. Shighe kar yô, hide hii u zan mbamkombo asev mbagenev. Hanma shighe a za mkombo yô, wan u wan na u lu anyom ataratar la, a tsôr ikyagh ki teman sha ci na, kpa David una va ga yô, wan u wan na la a kaa a na ér, “Baba u za mkombo nyian ga nahan vihim je.” Anyom nga kar 25 yô, David hide hen Yehova, nahan un vea kwase na hide mba civir Yehova saan saan imôngo hegen.

15. Ior mba ve vese ayol a ve shighe a kar la vea fatyô u wasen mba ve sember eren ivese la nena?

15 Satan ngu vihin icombor nyian. Ka  kwagh ugen u a ne ve i doo u nom man kwase u civir Yehova vea eren kwagh ken mzough je la. Wea er ivese anyom a kar je kpa, hen sha kwagh u u eren shin u ôron a or u u vese nan la ve ivese you ia seer taver yô. Aluer u er ivese ica gba hegen kpa, u fatyô u veren mba ve sember eren ivese la ikyav i dedoo. U fatyô u lôhôn mba ve sember eren ivese la wer, ve va er mcivir u hen tsombor a ven imôngo. Kwagh la una wase ve vea nenge ér, aluer ior er ivese anyom kar kpishi je kpa, gba u vea tesen ayol a ve dooshima shi vea eren kwagh ken mzough her.Titu 2:3-7.

“SÉ ZA NEN SHA UWO U TER”

16, 17. Mbatomov mba Aôndo mba ve civir un ken mzough la, mba veren ashe a nyi?

16 Mbaiserael yange vea zaan iniongo ken Yerusalem yô, ve eren kwagh ken mzough. Yange ve tôô hanma kwagh u kwagh a gba ve a mi ken zende la cii. Maa ve mough zende la imôngo shi ve wasen ayol a ve sha gbenda. Vea za nyôron ken tempel yô, ve wuese Yehova shi ve civir un imôngo. (Luka 2:41-44) Nyian ne, er se lu wan iyol i va lun ken tar u he la yô, doo u se eren hanma kwagh u se fetyô cii sha u lun ken mzough vea mbagenev. U fa igbenda igen i u fatyô u seer eren kwagh ne yôô?

17 Ior mba tar ne ka ve shi gban anyiman sha akaa shi ve shi nôngon inium sha akaa kposo kposo. Kpa doo se er Yehova a ne se bem shi se fe mimi yô! Ior nav mba sha tar cii mba civir un sha gbenda u a lumun a mi yô. Ken ayange a masejime ne, ior mba civir Yehova mba hemban eren kwagh ken mzough cii. Se mba zan sha “uwo u TER” imôngo, vough er Yesaia man Mika tsengaôron nahan. (Yesaia 2:2-4; ôr Mika 4:2-4.) A va saan se iyol kpishi shighe u ior sha tar cii vea “zua” imôngo, vea lu eren kwagh ken mzough sha u civir Yehova la!