Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Janawari 2016

“Sé Za a Ven Imôngo”

“Sé Za a Ven Imôngo”

“Sé za a ven imôngo, gadia se ungwa ser, Aôndo ngu a ven.”SEKARIA 8:23.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 65, 122

1, 2. (a) Ka nyi Yehova yange kaa ér ia er sha shighe wase nee? (b) Ka mbampin mba nyi a lu nan mlumun sha mi ken ngeren nee? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

YEHOVA yange kaa ér sha shighe wase ne, “iorov pue ken akuraior a hanma zwa cii vea kôr mkaikyondo u Oryuda, vea kaa er: Sé za a ven imôngo, gadia se ungwa ser, Aôndo ngu a ven.” (Sekaria 8:23) “Oryuda” la tile sha ityough ki mba Aôndo a tsegh ve sha icighan jijingi la. Shi i yila ve kpaa ér, “Iserael u Aôndo.” (Mbagalatia 6:16) “Iorov pue” mbara di tile sha ityough ki mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun uma shin tar gbem sha won la. Ve fa er Yehova a ver annongo u mba i shigh ve mkurem la yô, shi ka ve kwagh u civirigh u civir Yehova a ve imôngo.

2 Yesu yange kaa vough er profeti Sekaria nahan ér, ior mba Aôndo vea lu ken mzough. A yila mba ve lu a ishimaverenkeghen i yemen sha la ér, “anikyumuile u kpeghee,” mba ve lu veren ashe u va lun uma shin tar la di a yila ve ér, “iyôngo igen.” Nahan kpa, Yesu kaa ér ve cii vea lu “ikyum i môm,” shi vea dondon un ijime, shi vea lu a “orkuran môm,” ka Yesu  je la. (Luka 12:32; Yohane 10:16) Er iniongo ne i lu ihiar yô, alaghga mbagenev vea pine ér: (1) Gba u mba ve lu iyôngo igen la vea fa ati a mba i shigh ve mkurem nyian la cica ciili? (2) Doo u mba i shigh ve mkurem la vea nengen ayol a ve nena? (3) Aluer or u ken tiônnongo wam hii u yan bredi shi man wain sha shighe u umbur ku Yesu yô, me gema eren kwagh a nan nena? (4) Aluer m nenge iyenge i mba ve ye bredi shi ve me wain sha shighe u umbur ku u Yesu la ngi seer a seer yô, gba u ishima ia zam iyolo? Ngeren ne una na mlumun sha mbampin mban.

GBA U SE FA ATI A MBA I SHIGH VE MKUREM NYIAN LA CICA CIILI?

3. Se fatyô u fan mba vea lu mba 144,000 la jighilii ga sha ci u nyi?

3 Gba u mba ve lu iyôngo igen la vea fa ati a mba i shigh ve mkurem, mba ve lu shin tar nyian la cica ciili? Ei. Sha ci u nyi? Sha ci u or a fatyô u fan mba vea va zua a injar ve la jighilii ga. [1] (Nenge ngeren u shin kpe la.) Er Aôndo a tsough ve ér ve yem sha nahan kpa, saa vea za hemen u civir un sha mimi ve vea zua a injar ve ye. Satan fa kwagh ne, nahan ngu eren tom a “uprofeti mba aiev,” sha er una nôngo a “tsugh” ve yô. (Mateu 24:24) Mbakristu mba i shigh ve mkurem la vea fatyô u fan jighilii ér vea zua a injar ve ga, saa Yehova una pase ve wang ér ve tile sha mimi di je. Yehova ka a ver ve ikyav i masetyô ne cii man ku ve ye, shin a va lu shighe u a shi cuku u “zegecan” una hii la.Mpase 2:10; 7:3, 14.

Yesu ka Orhemen wase, nahan gba u ka un tseegh se dondo un ye

4. Er se fatyô u fan ati mba i shigh ve mkurem mba ve lu shin tar nyian la cii ga yô, se ‘za a ve imôngo’ nena?

4 Aluer ka u se fatyô u fan ati a mba i shigh ve mkurem, ve lu shin tar nyian la cii ga yô, mba ve lu iyôngo igen la vea ‘za a ve imôngo’ nena? Bibilo kaa ér, “iorov pue” mbara vea ‘kôr mkaikyondo u Oryuda, vea kaa er: Sé za a ven imôngo, gadia se ungwa ser, Aôndo ngu a ven.’ Ivur Bibilo la i kaa ér Oryuda. Nahan kpa, “ven,” la tese ér ngi ôron kwagh u ior kpishi. Kwagh ne tese ér Oryuda la ka or môm tseegh ga, kpa a tile sha ityough ki annongo u mba i shigh ve mkurem la cii. Mba ve lu iyôngo igen la fa kwagh ne, nahan mba civir Yehova a ve imôngo. Nahan saa vea fa ati a mba i shigh ve mkurem la cii shi vea dondon ve asange asange ga. Ka Yesu a lu orhemen wase ye, shi Bibilo kaa a vese ér gba u se dondon un tswen.Mateu 23:10.

DOO U MBA I SHIGH VE MKUREM LA VEA NENGEN AYOL A VE NENA?

5. Ka icintan i nyi i gbe u mba i shigh ve mkurem la vea nenge i beelee ga, man ka sha ci nyi?

5 Doo u mba i shigh ve mkurem la vea nenge icintan i ken 1 Mbakorinte 11:27-29 la beelee ga. (Ôr.) Or u i shigh nan mkurem nana ya bredi shi nana ma wain sha “dang” shighe u i lu umbur ku u Yesu nena? Aluer nan za hemen u kuran ikyar i nan ye a Yehova kôôsôô la ga, shi nan kera tile sha mimi ga yô, zum u nan ye bredi shi nan me wain yô, nana lu tesen icivir ga.  (Mbaheberu 6:4-6; 10:26-29) Icin i i te mba i shigh ve mkurem taveraa ne umbur ve ér, aluer ve soo u zuan a “iyua i myila u a sen sha, u Aôndo A lu yilan ken Kristu Yesu” la yô, gba u vea za hemen u tilen sha mimi.Mbafilipi 3:13-16.

6. Doo u mba i shigh ve mkurem la vea nengen ayol a ve nena?

6 Paulu yange kaa a Mbakristu mba i shigh ve mkurem la ér: “Mo orkwar u ken Ter ne, m ngu wan ne kwagh mer, zende nen zende u u kom sha myer u i yila ne la.” Vea er kwagh ne nena? Paulu pase ér: “A iyolgengese ga, man a ishima i legh legh, man a ishima i wan kpaa, kundu nen asema a ayol a en sha dooshima. Nôngon nen tsung u kuran mzough u ken Jijingi sha mkange u bem.” (Mbaefese 4:1-3) Icighan jijingi u Yehova ka a wase mbacivir un u hiden a iyol ijime, palegh iyolgengese. (Mbakolose 3:12) Sha nahan yô, mba i shigh ve mkurem la mba nengen ér ve hemba mbagenev ga. Ve fa je ér Yehova hembe nan mba i shigh ve mkurem la icighan jijingi a mbacivir un mbagenev keng ga. Shi mba nengen ér ve hemba kaven mimi u Bibilo a hanma or cii ga. Heela tseegh ga, mba kaan a or ér nan kpa i shighe nan mkurem, nahan nana hii u yan bredi shi man wain sha shighe u umbur ku u Yesu la ga. Kpa ka ve hide a iyol ijime, shi ve fa ér ka Yehova tseegh una fatyô lôhôn or ér nana yem sha ye.

7, 8. Ka nyi Mbakristu mba i shigh ve mkurem la ve nengen ér i er a ve ga, man ka sha ci u nyi?

7 Er mba i shigh ve mkurem la ve nenge myer ve u yemen sha la ér ka kwagh u civirigh nahan kpa, mba veren ishima ér mbagenev ve tôô ve gede gede ga. (Mbaefese 1:18, 19; ôr Mbafilipi 2:2, 3.) Shi ve fa ér shighe u Yehova shighe ve mkurem la, orgen môm nan fa kwagh sha mi ga. Nahan yô, shighe u mbagenev ve ne jighjigh fese ér i shighe ve mkurem ga je kpa, ka kpiligh ve iyol ga. Ve fa er Bibilo i kaa a vese ér se de ne or u nan kaa ér, Aôndo na nan tom u vesen la jighjigh fese ga yô. (Mpase 2:2) Er or u i shigh nan mkurem nan veren ishima ér mbagenev ve naan nan icivir i za karen ikyaa inya ga yô, ka nana zua a ior sha kwa u hiihii kpa, nan ôron ve ér nan ngu or u i shighe nan mkurem ga. Jighilii je yô, alaghga nana ôr or kpaa ga. Shi nan kaan ihyagh sha akaa a doon tsung a nana za er sha la ga.1 Mbakorinte 1:28, 29; ôr 1 Mbakorinte 4:6-8.

8 Mbakristu mba i shigh ve mkurem la mba nengen ér gba u vea luun imôngo vea mbagenev mba ve kpa i shigh ve mkurem la tseegh, inja er mba ken ma mzough nahan ga. Mba nôngon ér vea ker mba i shigh ve mkurem mbagenev, sha er vea lamen sha kwagh u yemen sha, shin vea kohol imôngo a henen Bibilo ga. (Mbagalatia 1:15-17) Aluer ve er nahan yô, tiônnongo jimin cii una lu ken mzough ga. Shi vea lu hendan a icighan jijingi, u a wasen ior mba Aôndo u lun ken bem man ken mzough la.Ôr Mbaromanu 16:17, 18.

DOO U Ú EREN KWAGH A VE NENA?

9. Gba u u wa ikyo sha gbenda u u eren kwagh a mba ve ye bredi shi ve me wain sha shighe u umbur ku u Yesu la sha ci u nyi? (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, “ Dooshima We Dang Ga” la.)

9 Doo u u eren kwagh a anmgbianev mba nomso man mba kasev mba i shigh ve mkurem la nena? Yesu yange kaa a mbahenen nav ér: “Ne cii ne mba anmgbianev.” Shi a  kaa ér: “Hanmô u nan kenden a iyol i nan sha yô, á hire a nan ijime; man hanmô u nan hir a iyol i nan ijime yô, á kende a nan sha.” (Mateu 23:8-12) Nahan yô, doo u nan or icivir za karen ikyaa inya ga, aluer i shighe nan mkurem, nan ngu anmgbian u Kristu je kpaa. Er Bibilo i er kwagh u mbatamen shi i taver se ishima ér se kav jighjigh ve nahan kpa, u ngu wer i kaa a vese ér se de or nana hingir orhemen wase ga. (Mbaheberu 13:7) Ka mimi, Bibilo kaa ér mbagenev kuma u a “wa ve ikyo kwa har je.” I ôr nahan ka sha ci u mba “nengen sha ior dedoo” shi mba “pasen kwaghaôndo shi [mba] tesen kpaa,” ka sha ci u i shighe ve mkurem ga. (1 Timoteu 5:17) Aluer se mba wuese shin nan mba i shigh ve mkurem la icivir za karen ikyaa inya yô, a kera doo ve ga. Man u hemban vihin cii je yô, adooga se na vea hingir u kenden a iyol sha. (Mbaromanu 12:3) Se cii se soo u eren ma kwagh u adooga una na môm ken anmgbianev mba Kristu, mba i shigh ve mkurem mban gbeev mbu nôngon ga.Luka 17:2.

Doo u ú eren kwagh a or u nan ye bredi shi nan me wain sha shighe u umbur ku u Yesu la nena? (Nenge ikyumhiange i sha 9-11 la)

10. U fatyô u nan Mbakristu mba i shigh ve mkurem la icivir nena?

10 Se fatyô u nan mba Yehova a shigh ve mkurem la icivir nena? Doo u se pine ve er yange er ve ve hingir mba i shighe ve mkurem la ga. Ka kwagh ve tseegh, nahan gba u se ker u fan ga. (1 Mbatesalonika 4:11; 2 Mbatesalonika 3:11) Shi doo u se hen ser noov shin kasev shin mbamaren vev, gayô mba hen tsombor ve kpa i shighe ve mkurem ga. Ishimaverenkeghen i yemen sha la, ka dyako u tsombor ga. (1 Mbatesalonika 2:12) Shi doo u se palegh mbampin mba se pine ve vea fatyô u vihin mbagenev ishima ker la. Ikyav i tesen yô, doo u se pine kwase u anmgbian u i shigh nan mkurem la, er nana va lu uma shin tar gbem sha won a nom u nan shio ve, a lu nan la ga. Bee kera yô, se fatyô u nan jighjigh ser ken tar u he la, Yehova una na “hanma kwagh u uma sha isharen na, [a kuma] un.”Pasalmi 145:16.

11. Aluer se palegh ieren i ‘nyohon or zwa’ la yô, se lu kuran ayol a ase nena?

11 Aluer se mba eren kwagh a mba i shigh ve mkurem la sha gbenda u tesen ér ve hemba mbagenev ga yô, se lu kuran ayol a ase. Nena yô? Bibilo kaa a vese ér, adooga “anmgbianev mba aiev” vea lu ken tiônnongo mba vea fatyô u kaan ér ve mba mba i shigh ve mkurem yô. (Mbagalatia 2:4, 5; 1 Yohane 2:19) Shi adooga anmgbianev mbagenev mba i shigh ve mkurem la, vea kera tile sha mimi ga. (Mateu 25:10-12; 2 Peteru 2:20, 21) Kpa aluer se mba “mba nyohon zwa” ga shin se palegh ieren i soon kwagh u or za karen ikyaa inya la yô, mayange se dondo mbagenev ga, aluer ka mba i shigh ve mkurem la shin mba i fe ve ken tiônnongo tsembelee, gayô mba ve civir Yehova ica i gbe hegen la je kpaa. Nahan aluer ve va kera tile sha mimi ga shin ve undu tiônnongo je kpa, se za hemen u nan Yehova jighjigh shi civir un her.—Yuda 16.

GBA U ISHIMA IA ZA SE IYOL SHA KWAGH U IYENGE VEE?

12, 13. Gba u ishima ia za se iyol sha kwagh u iyenge i mba ve ye bredi shi ve me wain sha shighe u umbur ku u Yesu la ga sha ci u nyi?

12 Ken anyom a karen la, iyenge i mba ve yaan bredi shi ve maan wain sha shighe u umbur ku u Yesu la, lu hiden ijime. Kpa semberee ne, iyenge ve ne hide ngi seer  hanma inyom. Nahan gba u ishima ia za se iyol sha kwagh nee? Ei. De se nenge ase nen er i hii ve i gbe u ishima ia za se iyol ga yô.

13 ‘Ter fa mba Nav.’ (2 Timoteu 2:19) Anmgbianev mba ka ve ôr iyenge i ior mba ve ye bredi shi ve me wain sha shighe u umbur ku Yesu la, fa or u i shigh nan mkurem sha mimi ga, ka Yehova tseegh a fe ye. Sha nahan yô, iyenge la ka i kua mba ve hen ér i shighe ve mkurem, kpa i shigh ve ga la kpaa. Ikyav i tesen yô, mbagenev yange ve yaan bredi shi ve maan wain, kpa shighe kar yô, ve de. Mbagenev yô, alaghga kwagh za ve iyol ken ityou shin mba ishima sha ave ve ga, nahan ve na jighjigh ér i tsua ve u za hemen vea Kristu sha. Sha nahan yô, se fa iyenge i mba i shigh ve mkurem mba ve shi her shin tar ne la jighilii ga.

14. Ka nyi Bibilo i er sha kwagh u iyenge i mba i shigh ve mkurem mba vea lu shin tar, shighe u zegecan una hii laa?

14 Mba i shigh ve mkurem la vea lu sha ajiir kposo kposo sha tar, shighe u Yesu una va, u va yemen a ve sha la. Bibilo kaa ér Yesu “una tindi mbatyomov Nav a ikpamkor i kaan hweng, vea kohol uicuwanmbaiorov Nav sha avegher anyiin á hii ken ikighir i Sha ingin zan á ar ikighir ingira.” (Mateu 24:31) Shi Bibilo kaa ér, ken ayange a masejime ne, asande a mba i shigh ve mkurem la vea lu shin tar. (Mpase 12:17) Kpa i ôr iyenge i mba vea shi her shighe u zegecan una hii la ga.

15, 16. Ka nyi i gbe u se fa sha kwagh u mba 144, 000 mba Yehova a tsough ve laa?

15 Yehova ka a tsua mba i shigh ve mkurem la sha shighe u a soo yô. (Mbaromanu 8:28-30) Yehova yange hii u tsuan  mba i shigh ve mkurem la, shighe u i nder Yesu shin ku kera la. Ka inja er sha ayange a mbaapostoli la, Mbakristu mba mimi cii lu mba i shighe mkurem nahan. Anyom nga kar uderi imôngo yô, ior kpishi mba ve senge ér mba Mbakristu la, lu dondon Kristu ga. Er kwagh lu nahan kpa, Yehova shighe mbagenev kpuaa mba ve lu Mbakristu mba mimi la mkurem. Ve lu er uwua u Yesu kaa ér ua mende ken atô u ivor i bo la nahan. (Mateu 13:24-30) Ken ayange a masejime ne kpa, Yehova za hemen u tsuan ior mba vea lu ken mba 144,000 la. [2] (Nenge ngeren u shin kpe la.) Nahan yô, aluer Aôndo tsua or ér nana yem sha, cii ve mkur a mase van kpa, doo u se gba ahon sha kwagh u a er la ga. (Yesaia 45:9; Daniel 4:35; ôr Mbaromanu 9:11, 16.) [3] (Nenge ngeren u shin kpe la.) Gba u se wa ikyo sha er se er kwagh er mbatomov mba ve gba ahon sha gbenda u orvesen ve er kwagh a mbatomov mba ve yar tom ken masejime la ga yô.Ôr Mateu 20:8-15.

16 Ka mba ve lu a ishimaverenkeghen i yemen sha la cii, ve lu “wanakiriki u jighjigh man u fan” la ga. (Mateu 24:45-47) Yehova man Yesu mba eren tom a ior kpuaa u koson shin tesen ior kpishi, er lu sha ayange a mbaapostoli la nahan. Yange lu Mbakristu kpuaa, mba i shighe ve mkurem sha ayange a mbaapostoli la tseegh Yehova mgbegha ve ve nger Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la ye. Nahan nyian kpa, ka Mbakristu mba i shigh ve mkurem la kpuaa tseegh i ne ve tom u nan ior mba Aôndo “kwaghyan sha ashighe ashighe” ye.

17. Ka nyi u hen ken ngeren nee?

17 Ka nyi se hen ken ngeren nee? Yehova soo u nan ior kpishi mba ve civir un la uma u tsôron shin tar, shi a tsua mbagenev ér ve za hemen sha vea Yesu. Yehova una na mbacivir un cii injar, “Oryuda” la man “iorov pue” mbara cii, nahan a soo ér ve cii ve kuran atindi na shi ve za hemen u tilen sha mimi. Gba u ve cii vea hiden a iyol ijime. Gba u ve cii vea civir un imôngo shi vea lu ken mzough. Shi gba u ve cii vea nongo sha er bem una za hemen u lun ken tiônnongo yô. Yô, er se mgbôghom a mkur ne, se cii se lu nen ikyum i môm, se za nen hemen u civir Yehova shi dondon Kristu.

^ [1] (ikyumhiange i sha 3) Er Pasalmi 87:5, 6 a tese nahan, alaghga ken hemen yô, Aôndo una va pase ati a mba vea lu hemen vea Yesu sha la cii.Mbaromanu 8:19.

^ [2] (ikyumhiange i sha 15) Er Aerenakaa 2:33 a tese ér Yesu ngu uwegh ken tom u shighen or mkurem la nahan kpa, ka Yehova ngu a yila nan ye.

^ [3] (ikyumhiange i sha 15) Wea soo u seer zuan a iwanger yô, nenge ngeren u “Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La” ken Iyoukura i ken zwa Buter i Mei 1, 2007, peeji 30-31.