Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Janawari 2016

‘Iyua i Aôndo I I Gande u Ôron’ la I Mgbegha Se u Tesen Iwuese’

‘Iyua i Aôndo I I Gande u Ôron’ la I Mgbegha Se u Tesen Iwuese’

“I̱ wuese Aôndo sha ci u iyua Na i i gande u ôron la.”2 MBAKORINTE 9:15.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 121, 63

1, 2. (a) ‘Iyua i Aôndo i i gande u ôron’ la wa nyi man nyi kere? (b) Se lu timen sha mbampin mba nyi ken ngeren ne?

YEHOVA tese se dooshima. A na se iyua i hemban cii sha u tindin Yesu, Wan na u ishima ishima la shin tar! (Yohane 3:16; 1 Yohane 4:9, 10) Apostoli Paulu yila iyua ne ér, ‘iyua i i gande u ôron’ yô. (2 Mbakorinte 9:15) Paulu yange er tom a ishember ne sha ci u nyi?

2 Paulu yange fa er naagh ku Yesu kura lu kwagh u tesen ér uityendezwa mba Aôndo mba kpilighyol mbara cii vea kure sha mi vough yô. (Ôr 2 Mbakorinte 1:20.) Kwagh ne tese ér, ‘iyua i Aôndo i i gande u ôron’ la ka naagh ku Yesu kura man erdoo u Yehova kua dooshima na u a tesen se sha u kenden se ga la. Iyua injaa ne i doo je ka kwagh u or a fatyô u pasen mdoom ma i been ga. Doo u se nenge iyua i injaa ne nena? Iyua ne ia mgbegha se u wan agoyol u va umbur ku u Kristu sha iyange i Tomatar, Maaci 23, inyom i 2016 ne nena?

 IYUA I AÔNDO I INJAA

3, 4. (a) Or ka nana na u iyua nahan, i lu u nena? (b) Iyua i injaa ia fatyô u geman uma wou nena?

3 Or ka nana na se iyua yô, i doo se kpishi. Kpa uiyua mbagenev ka ve doo je yô, ve gema uma wase kuaa. Ikyav i tesen yô, tôô ase wer u er ma iferkwagh, nahan gba u a wua u. Kpa ica i gbe ga yô, or u u fe nan ga yô nan tsua u ngohol mtsaha u i gbe u a na u la. Nan kegh iyol u kpen sha ci wou! U nenge iyua i doon tsung i nan ne sha ci wou la nena?

4 Iyua i dooshima man i injaa la ia mgbegha u u geman uma wou. Shi alaghga tsô, ishima ia mgbegha u u hemban soon kwagh u mbagenev shi seer nan kwagh wuee shi den mbagenev kwaghbo. Sha ayange a uma wou cii, u soo u tesen wer u ngu a iwuese sha iyua la.

5. Iyua i Aôndo a ne sha u paan se la i hemba hanma iyua igen cii nena?

5 Iyua i Aôndo a ne sha u paan se la hemba iyua i se tese ikyav sha mi la ica je. (1 Peteru 3:18) Hen ase sha kwagh ne: Se cii se ya dyako i isholibo hen Adam, man mtsaha u isholibo yô ka ku. (Mbaromanu 5:12) Dooshima yange mgbegha Yehova tindi Yesu shin tar ne va kpe sha ci u uumace, sha u a “kav mlu u kuugh sha ci u ior cii” yô. (Mbaheberu 2:9) Kpa naagh ku Yesu kura kua er kwagh a hemba nahan! Kua na a tim ku kera gbem sha won. (Yesaia 25:7, 8; 1 Mbakorinte 15:22, 26) Mba ve ne Yesu jighjigh la cii vea lu ken bem man msaanyol gbem sha won; mbagenev vea hingir ator vea za hemen vea Kristu sha, mbagenev di vea ya dyako u Tartor u Aôndo shin tar. (Mbaromanu 6:23; Mpase 5:9, 10) Ka averen agen a nyi iyua i Yehova la ia va a mini?

6. (a) Iyua i Yehova a ne se la na yô, u ngu veren ashe a va zuan a averen a nyi? (b) Ter akaa atar a iyua i Aôndo la ia mgbegha u u eren yô.

6 Shi iyua i Aôndo la ia na yô, tar cii ua hingir paradiso shi a bee ior angev shi a nder mbakpenev. (Yesaia 33:24; 35:5, 6; Yohane 5:28, 29) Se soo Yehova man Wan na u ishima ishima la sha ci u ‘iyua i ganden ôron’ i ve ne se la. Iyua ne ia mgbegha se u eren nyi? Ia mgbegha se (1) u kaven Kristu sha hanma gbenda cii, (2) soon anmgbianev asev (3) shi den mbagenev a kwaghbo sha mimi.

“DOOSHIMA U KRISTU NGU MGBEGHAN SE”

7, 8. Doo u se nenge dooshima u Kristu la nena, man gba u una mgbegha se u eren nyi?

7 Kwagh u hiihii yô, doo u ishima ia mgbegha se u nan Yesu icivir a ishima i môm. Paulu kaa ér: “Dooshima u Kristu ngu mgbeghan se.” (Ôr 2 Mbakorinte 5:14, 15.) Paulu yange fa ér aluer se lumun dooshima u Yesu u hemban la yô, una mgbegha se u soon Yesu shi nan un icivir. Jighilii yô, aluer se kav inja i dooshima u Yehova a tese se la vindi vindi yô, kwagh la una mgbegha se u eren uma sha gbenda u tesen ér se mba nan Yesu icivir. Se er kwagh ne nena?

8 Aluer Yehova doo se ishima yô, kwagh la una mgbegha se u kaven Yesu, dondon un ijime sha hanma gbenda cii. (1 Peteru 2:21; 1 Yohane 2:6) Ka se tese ser Aôndo man Kristu doo se ishima sha u ungwan imo ve. Yesu kaa ér: “Or u nan lu a atindi Am, man nan we a ikyo kpaa yô, ka nan je, M doo nan ishima ye. Or u M doo nan ishima kpaa, nana doo Terem ishima; Mo kpaa nana doom ishima, man Me pase iyol Yam her a nan kpaa.”Yohane 14:21; 1 Yohane 5:3.

9. Ka nyi se wa ikyo ga ve se lu nôngon ser se ere?

9 Hen shighe u se lu umbur ku u Yesu ne,  doo u se gbidye kwar sha gbenda u se eren akaa ken uma wase la. Nahan pine iyol you wer: ‘Ka sha igbenda i nyi nahan m lu vanden kaven Yesu? Ka sha igbenda i nyi nahan me seer kaven unu?’ Ka a inja u se pine ayol ase mbampin mban sha ci u ior i tar ne soo ér se eren kwagh er ve nahan. (Mbaromanu 12:2) Aluer se wa ikyo ga yô, se hii u nôngon ser se kav atica a ken tar ne man mbaduenati kua mbaanumbev mba i fe ve wuee la. (Mbakolose 2:8; 1 Yohane 2:15-17) Se er nan ve se palegh kwagh ne?

10. Ka mbampin mba nyi se fatyô u pinen ayol a ase shighe u umbur ku u Yesu ne, man alaghga mbamlumun mba se ne la vea mgbegha se u eren nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

10 Doo u shighe u umbur ku u Yesu ne, se too shighe se gbidye kwar sha akondo a ase man ufiim man ityogholough man akaa a se we ken kômputa shin hanseeti gayô ken anar u i yer ér tablet la. Pine iyol you wer: ‘Luun er Yesu ngu heen man a nenge ikyondo i m hoo ne nahan, kunya a kôrom a iyol yama?’ (Ôr 1 Timoteu 2:9, 10.) ‘Ikyondo i m hoo ne ma i tese ér m ngu dondon Kristu kpa? Ma i doo Yesu u nengen ufiim mba m nengen la kpa? Ma i doo un u ungwan ityogholough mbi m ongo la kpa? Luun er Yesu ngohol hanseeti shin tablet wam ngu nengen akaa a m we ker la nahan, kunya ma u kôrom a iyol yama? A taver mo u pasen Yesu ityôkyaa i i ne ve ka i doom u gbidyen gyeem i vidio yôô?’ Mdoo u Yehova a doo se ishima la a mgbegha se u haan nyityôkwagh i i doo u or Kristu nana lu a mi ga cii kera, ia taver ishe nan nan je kpaa. (Aerenakaa 19:19, 20) Shighe u se tsegha ayol ase sha ci u Yehova la, se tôndo zwa ser se na Kristu icivir a uma wase cii. Nahan yô, se lu nen a ma kwagh u una na a taver se u kaven Yesu la ga.Mateu 5:29, 30; Mbafilipi 4:8.

11. (a) Mdoo u Yehova man Yesu ve doo se ishima la ka a mgbegha se u eren tom u pasen kwagh la nena? (b) Dooshima u se lu a mi la ka a mgbegha se u wasen mbagenev ken tiônnongo nena?

11 Mdoo u Yesu a doo se ishima la ka a mgbegha se u pasen kwagh shi tesen ior sha gbashima. (Mateu 28:19, 20; Luka 4:43) U fatyô u sôron akaa a u eren ayange ayange la veren sha er u tôô ishuen pania, u na ahwa 30 shin 50 nahan shighe u se lu umbur ku u Yesu ne kpa? Anmgbian ugen u lun anyom 84, u kwase na a saa ku yô, hen ér una fatyô u eren pania ga sha ci u angev man iyolbeen. Kpa upania mba hen ijiir na wase un. Yange ve ker un a kwaghhendan shi ve tsua haregh u una er tom her, u hemba doon sha ci na yô. Kwagh ne na yô, anmgbian ne kôrcio u nan ahwa 30 er wa ishima u nan la. U fatyô u wasen or u ken tiônnongo wou nana tôô ishuen pania ken wer u Maaci shin Aipor kpa? Er hanma wase nana fatyô u eren pania ga nahan kpa, se fatyô u nan shighe man agee ase u seer eren Yehova tom. Aluer se er nahan yô, se tese ser dooshima u Yesu la ngu mgbeghan se u eren Yehova tom, er Paulu nahan. Shi ka nyi dooshima u Aôndo la una mgbegha se u erene?

GBA U MBAGENEV VEA DOO SE ISHIMA

12. Dooshima u Aôndo la ka a mgbegha se u eren nyi?

12 Kwagh u sha uhar yô, dooshima u Aôndo la a mgbegha se u soon anmgbianev asev. Apostoli Yohane nger ér: “Ne mbadoon mo ishima, aluer kape se doo Aôndo ishima la yô, nahan ka u se kpaa se̱ doo ayol ase.” (1 Yohane 4:7-11) Aluer se lumun dooshima u Aôndo la yô, gba u se soo anmgbianev asev. (1 Yohane 3:16) Se tese ve dooshima nena?

13. Ka ikyav i nyi Yesu a ver se sha kwagh u soon mbageneve?

 13 Yesu tese se er se soo mbagenev yô. Shighe u lu shin tar la, a wase ior, hemban je yô, mbahiden a iyol ijime. Yange bee ior angev shi sôr mbaawanev shi bugh ior ashe shi bugh mbaakondoato ato shi bugh mbakondonikyer ikyer. (Mateu 11:4, 5) Yesu lu er mbahemenev mba kwaghaôndo nahan ga; yange i doo un u tesen mba ve soo u henen kwagh u Aôndo la. (Yohane 7:49) Yange mbahiden a iyol ijime mban doo un ishima shi nôngo kpoghuloo wase ve.Mateu 20:28.

U fatyô wasen anmgbian u nomso shin u kwase u been iyol ken kwaghpasen kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 14 la)

14. Ka nyi u fatyô u eren sha u tesen anmgbianev ou dooshima?

14 Shi shighe u umbur ku u Yesu la ka shighe u dedoo u u fatyô henen er u wase anmgbianev mba nomso man mba kasev ken tiônnongo wou yô, hemban je yô, mbabeenyol. U fatyô u zan ve inya kpa? U fatyô u van ve a kwaghyan shin wasen ve ityom i hen ya shin tôôn ve zan mkombo shin kaan a ve wer ne due kwaghpasen imôngo kpa? (Ôr Luka 14:12-14.) Dooshima u Aôndo la a mgbegha u u tesen anmgbianev ou dooshima!

MHÔÔNOM MA KÔRON WE A ANMGBIANEV OU MBA NOMSO MAN MBA KASEV

15. Ka nyi i gbe hange hange u se fa?

15 Kwagh u sha utar yô, dooshima u Yehova la ka a mgbegha se u den anmgbianev asev mba nomso man mba kasev kwaghbo. Hanma wase yô, nan ya dyako i isholibo man ku hen Adam, nahan or môm nana fatyô u kaan ér, “Kwagh gbam a naagh ku ipaan ga ze.” Or u nan hembe nan Aôndo jighjigh cii je kpa, gba u a paa nan sha naagh kura. Se cii i de se a injô i vesen! Ka hange hange u se fa kwagh ne sha ci u nyi? Se zua a mlumun sha mpin ne ken injakwagh igen i Yesu ôr yô.

16, 17. (a) Doo u se hen nyi ken injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u tor ugen man ikpan na laa? (b) U gbidye kwar sha injakwagh i Yesu la nahan, ka nyi u kange ishima u erene?

16 Yesu yange ôr injakwagh sha kwagh u tor ugen u de kpan na a zege injô i kuman utalenti 10,000 (shin sule 60,000,000) yô. Kpa shighe kar yô, kpan ne kera de ikyar na u lu un a injô i cuku i kuman sule akunduataan (shin sule 100) tseegh la ga. Mhôônom ma tor la yange ma ma mgbegha kpan ne u den ikyar na a injô la, kpa er nahan ga. Tor ne ongo er kpan na ne a vende u den orgen a injô i cuku nahan yô, ishima vihi un a na tsung. Tsô a kaa ér: “We ortom u ifer ne, anzô ou la cii m de u sha ci u u zamber a mo yô. Nahan we kpaa, ka u ma u zungu ikyaru u tom la keng er mo m zungu u mhôônom nahan gaa?” (Mateu 18:23-35) Yehova de se a zege injô er tor la nahan. Doo u mhôônom man dooshima u Yehova la una mgbegha se u eren nyi?

17 Er se lu wan agoyol u umbur ku u Yesu ne, se fatyô u pinen ayol ase ser: ‘Anmgbian ngu u nan hiim yôô? Ka taver mo u den un a  kwaghbo?’ Aluer kwagh ngu nahan yô, ka shighe u i doo u se kav Yehova, u a “kegh iyol u den kwaghbo” la je ne. (Nehemia 9:17; Pasalmi 86:5) Aluer se mba a iwuese sha mhôônom ma Yehova a zungu se tsung la yô, se kpa mhôônom ma a kôron se a mbagenev shi se deen ve a kwaghbo sha mimi. Aluer anmgbianev asev doo se ishima ga shi se mba den ve kwaghbo ga yô, se fatyô u veren ishima ser Yehova una soo se shi una de se kwaghbo ga. (Mateu 6:14, 15) Ka sea de mbagenev a kwaghbo kpa, ngula tese ér ve hii se ga ze, kpa kwagh la una wase se se hemba lun saan saan ken hemen.

18. Dooshima u Aôndo la yange wase anmgbian u kwase ugen u wan ishima a mbamyen mba anmgbian u kwase ugen nena?

18 Ka i lu ican kpishi u wan ishima a mbamyen mba anmgbianev asev mba nomso man mba kasev. (Ôr Mbaefese 4:32; Mbakolose 3:13, 14.) Kpa anmgbian u kwase Lily yange kôrcio u eren kwagh ne. [1] (Nenge ngeren u shin kpe la.) Yange wase anmgbian u kwase Carol, u nom na saa ku yô. Ikyav i tesen yô, yange a tôô Carol a za a na hanma ijiir i a soo cii shi a wase un u yamen akaa a hange hange, shi er akaa agen kpishi sha ci na kpaa. Er Lily er akaa ne cica cii nahan kpa, Carol a shi puun un, nahan ashighe agen i lu ican u nan un iwasen kpen kpen. Kpa Lily hemba veren ishima sha aeren a dedoo a Carol la, shi wase un anyom imôngo zan zan kar gban angev mbu mbu hungwa a na yô. Er lu Lily ican u wasen Carol nahan kpa, a kaa ér: “M ngu veren ashe u va nengen a Carol shighe u una nder shin ku la. M soo u fan injakwase i una va lu shighe u una hingir vough la.” Kwagh ne tese wang ér, dooshima u Aôndo la una fatyô u mgbeghan se u wan ishima a anmgbianev asev mba nomso man mba kasev shi keghen shighe u uumace vea hide a lu vough gbem sha won la.

19. ‘Iyua i Aôndo i i gande u ôron’ la ia mgbegha u u eren nyi?

19 Sha mimi yô, Yehova na se ‘iyua i i gande u ôron’ yô. Yô, hanma shighe se tesen iwuese sha i! Shighe u umbur ku u Yesu la ka shighe u doon tsung u se gbidye kwar sha hanma kwagh u Yehova man Yesu ve er sha ci wase yô. Yô, dooshima ve la a mgbegha se u kaven Yesu sha hanma gbenda cii, shi tesen anmgbianev asev dooshima shi den ve a kwaghbo sha mimi.

^ [1] (ikyumhiange i sha 18) I gema ati agen ken ngeren ne.