Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Janawari 2016

Jijingi Ngu Eren Shiada vea Jijingi Wase Imôngo

Jijingi Ngu Eren Shiada vea Jijingi Wase Imôngo

“Ka Jijingi iyol Na A lu eren shiada vea jijingi wase imôngo ér, se mba ônov mba Aôndo ye.”MBAROMANU 8:16.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 109, 108

1-3. Ka akaa a nyi yange na ve iniongo i Pentekosti lu iyange i injaa, man akaa la kure kwagh u Ruamabera tsengaôron la nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

KWAGH ne yange er sha iyange i Lahadi pepe ken Yerusalem. Lu iyange i injaa man i saan iyol kpen kpen. Ior lu ember iniongo i Pentekosti i i lu icighan kwagh u i eren sha mhii u sunda u alakema la yô. Sha iyange la, pristi u tamen a tile ken tempel pepe a na iniav mbi i vanden nan la. Maa a va kuman er ahwa ataankaranyiin nahan yô, a na naagh sha ikpen bredi ihiar i lun a kwa sha mi, i sha alakema u i hii sundan la, gayô sha iyiav mbi tsutswaav. Pristi u tamen la a cia ikpen bredi la keghen man keela sha u nan Yehova naagh. Kape yange i er iniongo i Pentekosti i ken inyom i 33 je la.Levitiku 23:15-20.

2 Hanma inyom yô, pristi u tamen a na naagh ku cian kun. I er kwagh ne nahan anyom uderi imôngo. Naagh kun nôngo u zuan sha kwagh u injaa u er sha iyange i  Pentekosti u ken inyom i 33 la. Lu kwagh u er mbahenen mba Yesu 120 mba ve lu eren msen imôngo sha kpoyou u sha, ken Yerusalem je la. (Aerenakaa 1:13-15) Profeti Yoel vande ngeren ér kwagh ne una er kuma anyom deri anigheni nahan cii ve, va mase eren ye. (Yoel 2:28-32; Aerenakaa 2:16-21) Lu nyi i injaa i ere?

3 Ôr Aerenakaa 2:2-4. Sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 la, Aôndo na Mbakristu mbara icighan jijingi na shi shighe ve mkurem. (Aerenakaa 1:8) Tsô ikpelaior hii u va kohol a ve imôngo, maa mbahenen mbara hii u ôron ve akaa a dedoo a ve sember nengen shi ungwan la. Apostoli Peteru pase ve inja i kwagh u sember eren la, man er hii ve lu kwagh u injaa kpishi yô. Nahan a kaa a ikpelaior la ér: ‘Gema nen asema, i̱ er hanmô wen batisema ken iti i Yesu Kristu sha mde u asorabo a en, tsô né ngohol Icighan Jijingi iyua je.’ Sha iyange la, i er iorov mba kuman er 3,000 nahan batisema, shi ve kpa ve ngohol icighan jijingi.Aerenakaa 2:37, 38, 41.

4. (a) Doo u kwagh a gba se sha kwagh u yange er sha iyange i Pentekosti la sha ci u nyi? (b) Ka nyi injaa igen kpa alaghga yange i er sha iyange la anyom kpishi ken ijime? (Nenge ngeren u shin kpe la.)

4 Pristi u tamen la man iniav mbi naan sha hanma iyange i Pentekosti la tile sha ityough ki nyi? Pristi u tamen la tile sha ityough ki Yesu. Ikpen bredi la di tile sha ityough ki mbahenen mba Yesu mba i shighe ve mkurem la. Mbahenen mbara cii i tsua ve ken uumace mba ve lu mbaasorabo ne, i yila ve ér “iyiav mbi tsutswaav.” (Yakobu 1:18) Aôndo lumun ve ér mba ônov nav shi a tsua ve ér ve za lu ator, ve hemen vea Yesu sha Tartor u Aôndo. (1 Peteru 2:9) Yehova una na uumace mba ve ongo imo na la cii iveren sha hemen u Tartor na. Nahan yô, sea lu yemen sha, za hemen vea Yesu shin sea va lu ken paradiso shin tar kpa, Pentekosti u ken inyom i 33 la ngu se a inja kpishi. [1]—Nenge ngeren u shin kpe la.

KA NYI KA I ER SHIGHE U I SHIGH OR MKUREM LAA?

5. Er nan se fe ser ka i shighe mba ve lu yemen sha la mkurem sha igbenda kposo kposo?

5 Lu u mbahenen mba ve lu sha kpoyou u sha la, vea tsa a hungur a iyange i Pentekosti la ga. Hanmô ve yô, nan lu a kwagh sha ityou er ka nomborusu nahan. Yehova na ve fa u lamen zwa ugen. Yange ve ta akpelan ér i shighe ve mkurem sha icighan jijingi ga ze. (Aerenakaa 2:6-12) Nahan kpa, ka Mbakristu mba i shigh ve mkurem la cii, akaa a kpilighyol ne ka a er ve ga. Ikyav i tesen yô, Bibilo kaa ér kwagh u lun er nomborusu nahan yange sen sha ityouv mbi ior mbagenev udubu imôngo mba i va shighe ve mkurem ken Yerusalem sha iyange shon i môm la ga. Yange i shighe ve mkurem, zum u i er ve batisema la. (Aerenakaa 2:38) Shi ka Mbakristu cii i shighen ve mkurem shighe u i er ve batisema ga. Yange i er Mbasamaria batisema cii ve i mase shighen ve mkurem ye. (Aerenakaa 8:14-17) Shi yange i shighe Korneliu mkurem vea mba hen ya na cii ve i mase eren ve batisema ye, man kwagh vanden eren nahan ga.Aerenakaa 10:44-48.

6. Mba i shighe ve mkurem la cii ka ve ngohol nyi, man kwagh ne ka a wase ve ve kav nyi?

 6 Kwagh ne tese wang ér, ka sha gbenda môm tseegh Mbakristu ve fe ér i shighe ve mkurem ga. Mbagenev ka ve fa fese je ér Yehova shighe ve mkurem. Mbagenev di yô, shighe ka a kar cii ve ve mase fan ye. Kpa apostoli Paulu yange pase kwagh u ka a er hanmô ve yô. A kaa ér: ‘Ne mba ne Un jighjigh yô, i ver ne ikyav sha Icighan Jijingi u ityendezwa, u A lu ibumun u dyako wase’ la. (Mbaefese 1:13, 14) Nahan Yehova ka a er tom a icighan jijingi na u pasen Mbakristu mban wang ér un tsua ve u yemen sha. Sha nahan yô, icighan jijingi ka “ibumun” shin ka kwagh u ka a tese ve wang ér ken hemen yô, vea za lu sha, a lu shin tar ne ga yô.Ôr 2 Mbakorinte 1:21, 22; 5:5.

Hanma Orkristu u i shigh nan mkurem cii nana de lumun ér kwagh môm a yange nan u civir Yehova ga

7. Gba u hanma Orkristu u i shigh nan mkurem cii nana er nyi ve nana zua a injar i nan sha?

7 Ka a shighe Orkristu mkurem yô, kwagh ne tese ér nana va zua a injar keng keng nee? Ei. Ka nan fa wang ér i lôhô nan ér nana yem sha. Kpa saa nana za hemen u civir Yehova sha mimi ve nana va zua a injar ye. Paulu pase kwagh ne nahan, ér: ‘Nahan yô, anmgbianev, shi seer nôngon nen u taver a taver myila u i yila ne la man mtsough u i tsuwa ne la, gadia aluer ne er nahan yô, né kera nôngo gbev mayange ga. Gadia ka nahan man á hemba nan ne u nyôron tartor u tsôron u Yesu Kristu, Ter wase man Oryiman wase enger enger ye.’ (2 Peteru 1:10, 11) Kwagh ne tese ér, gba u hanma Orkristu u i shigh nan mkurem cii nana de ér kwagh môm a yange nan u civir Yehova ga. Er i lehe shin i yer nan ér nana yem sha nahan kpa, aluer nan za hemen u civir Aôndo sha mimi ga yô, nana zua a injar i nan ga.Mbaheberu 3:1; Mpase 2:10.

OR KA NAN FA ÉR I SHIGHE NAN MKUREM NENA?

8, 9. (a) Ka i taver ior kpishi u kaven kwagh u ka a er or shighe u i shigh nan mkurem la sha ci u nyi? (b) Or ka nan fa ér i tsua nan u yemen sha nena?

8 Alaghga a taver mbacivir Aôndo nyian kpishi u fan kwagh u ka a er or shighe u Aôndo a shigh nan mkurem la. Ka i taver ve u fan nahan, i lu sha inja je, sha ci u i lu je kpa mba a shighe ve mkurem ga. Aôndo yange gba uumace ér ve lu sha ga, kpa ve lu uma shin tar gbem sha won. (Genese 1:28; Pasalmi 37:29) Kpa Yehova tsua uumace mbagenev ér ve za lu ator man upristi sha. Ka una shighen ve mkurem yô, ishimaveren ve kua gbenda u ve henen kwagh la u kaha, maa ve gema veren ashe u za lun uma sha.Ôr Mbaefese 1:18.

9 Kpa nomsoor shin kwase nana fa ér i tsua nan u yemen sha nena? Nenge ase kwagh u Paulu yange ôr anmgbianev mba ken Roma, mba i shighe ve mkurem, ‘i yila ve ér ve lu uicighanmbaiorov’ ne. A kaa a ve ér: ‘Ne ngohol jijingi u kpan u né shi né cia kwagh ga kpa ne ngohol jijingi  u mlu u wan, ka sha mi je se yer ser Aba, Tere, ye. Ka Jijingi iyol Na A lu eren shiada vea jijingi wase imôngo er, se mba ônov mba Aôndo ye.’ (Mbaromanu 1:7; 8:15, 16) Jijingi u Aôndo ka a na nomsoor shin kwase nan fa wang ér i tsua nan ér nana lu tor, nana za hemen sha vea Yesu.1 Mbatesalonika 2:12.

10. Yohane u Hiihii ityough 2:27 kaa ér kera gba u ma or a tese Orkristu u i shigh nan mkurem la ga nahan, inja na ér nyi?

10 Mba Aôndo a lehe ve la mba keghen ér or a kaa a ve ér i shighe ve mkurem ga. Yehova ka a na ve fa wang ér i lôhô ve. Apostoli Yohane kaa a Mbakristu mba i shigh ve mkurem la ér: “Ne mba a mshigh u A lu Icighan la, ne cii, ne fa.” Shi a kaa ér: “Ne yô, mshigh u ne zua a mi her a Na la, ngu lun ken a ven, kera gba u ma or nana tese ne ga, kpa mshigh Na ne, a tesen ne kwagh sha akaa cii, un ka u mimi, ka u aiegh ga, man er a tese ne nahan yô, lu nen ken a Na kpaa.” (1 Yohane 2:20, 27) Gba u Yehova una tese Mbakristu mba i shigh ve mkurem la, er hanma or kpa a tesen nan nahan. Kpa gba u vea ver ishima ér orgen nana kaa a ve ér i shighe ve mkurem ga. Yehova er tom a icighan jijingi na, u a lu tahav mbu hemban sha won cii la, u wasen ve u fan wang ér i shighe ve mkurem!

I ‘MAR VE HEGH’

11, 12. Alaghga Orkristu u i shigh nan mkurem nana pine ér nyi, kpa ka nyi nan te akpelan sha mi ga?

11 Ka a shighe Mbakristu mkurem sha icighan jijingi yô, mlu ve a gema kpishi je. Ka nahan ve Yesu kaa ér i ‘mar ve hegh’ ye. (Yohane 3:3, 5) Maa a pase ér: “I̱ de kpiligh we iyol er M kaa a we Mer: ka u á mar ne hegh keng la ga. Ahumbe ka a karen sha ishima i a, u ungwa ihyuran i a je, kpa u fa ape a dugh man henpe a ze kpaa ga. Kape hanma or u i mar nan ken Jijingi nan lu la.” (Yohane 3:7, 8) Kwagh ne tese wang ér, or u i shigh nan mkurem ga cii, nana fatyô u pasen er ka i lu or u shigh nan mkurem la ken ishima vough ga. [2]—Nenge ngeren u shin kpe la.

Or u i shigh nan mkurem yô, nan te akpelan ér Yehova tsua nan ga ze

12 Alaghga or u i shigh nan mkurem nana pine ér, ‘Hii nan ve Yehova a tsough orgen ga, i lu mo?’ Adooga nana hen ér nan doo inja kuma u a na nan tom la ga. Kpa nan te akpelan ér Yehova tsua nan ga ze. Ka i doo nan tsung shi nan wuese kpishi er i ne nan iyua la yô. Ka i lu mba i shigh ve mkurem la ken ishima vough er yange lu Peteru nahan. A kaa ér: “I̱ wuese Aôndo, Ter u Ter wase Yesu Kristu u A mar ne hegh sha mhôônom Nam ma zungwen ma vesen er se̱ lu a ishimaverenkeghen i i lu uma sha mnder u Yesu Kristu shin mbakpenev la, se̱ lu a dyako u hôôn ga, u fisee kpaa ga, u usen tsô kpaa ga, u i koso un Sha sha ci wen” yô. (1 Peteru 1:3, 4) Mba i shigh ve mkurem la ka vea ôr mkaanem man yô, ve fa a akpelan shio ér, Ter ve ngu lamen a ve kpôô kpôô.

13. Gbenda u or henen kwagh la ka u gema shighe u i tsegh nan sha icighan jijingi la nena, man ka nyi ka i na ve nan gema henen kwagh nahana?

 13 Cii man Yehova yange tsua Mbakristu mban ér ve yem sha yô, ve vande lun a ishimaverenkeghen i va lun uma shin tar ne gbem sha won. Ve lu veren ashe a shighe u Yehova una va gema tar ua hingir Paradiso shi una kar a iferkwagh cii kera la. Alaghga ve lu henen sha shighe u vea va kegh or u hen tsombor ve shin ma ijende ve gbenda zum u nana nder shin ku yô. Shi ve lu veren ashe a shighe u vea va maa ya ve shi vea lu ker, shin vea môôr ikyon shi vea ya atam a i kpaa la. (Yesaia 65:21-23) Kpa hii nan ve ve va gema gbenda u ve vanden henen kwagh ne? Yange ve gema sha ci u ve yina ishima shin ve ya ican kpishi yumu? Ve gba va nuren tsô ér vea yem sha, sha ci u aluer vea va lu shin tar ne gbem sha won yô, uma a due ve ishima shi a saan ve iyol ga shinii? Shin yange ve soo ér vea za kar uma u sha la kpa vea nenge? Ei. Ka Aôndo yange tsua kwagh ne sha ci ve ye. Yange yer ve yô, a er tom a icighan jijingi na u geman gbenda ve u henen kwagh kua iyua i ve veren ashe a mi la kpaa.

14. Mba i shigh ve mkurem la ka ve nenge uma ve u shin tar ne la nena?

14 Kpa kwagh ne tese ér mba i shigh ve mkurem la soo u kpene? Paulu yange pase er ka i lu mba i shigh ve mkurem la ken ishima yô. Yange tôô iyol ve kar sha “tenti,” maa kaa ér: ‘Se mba se lu ken tenti her yô, se mba toghor iyol, kwagh tsule se, sar se pe i̱ bugh se ikyondo kera ga, kpa i̱ hemba cirin se a cir i iyol, sha u uma a̱ gema a̱ mena kwagh u a lu u kpen kera la.’ (2 Mbakorinte 5:4) Mbakristu mban soo u kpen ga. Doo ve u lun uma shi ve soo ér vea civir Yehova a tsombor ve man azende a ve hanma iyange. Kpa hanma kwagh u ve eren cii yô, ka ve umbur kwagh u Aôndo a tende zwa u va nan ve ken hemen la.1 Mbakorinte 15:53; 2 Peteru 1:4; 1 Yohane 3:2, 3; Mpase 20:6.

YEHOVA TSUA U WEE?

15. Ka akaa a nyi or a eren kpa, a tese ér i tsegha nan sha icighan jijingi ga?

15 Alaghga tsô u ngu henen wer Yehova tsua u yemen sha. Aluer ka nahan yô, hen sha mbampin mba hange hange mban: U nenge wer u hemba ngun a gbashima sha tom u pasen kwagh a hanma or ciilii? Ka i doo u u henen Bibilo man “akaacimin a Aôndo”? (1 Mbakorinte 2:10) U nenge wer Yehova na u averen a kpilighyol ken tom wou u pasen kwagh laa? Ka u soo u eren kwagh u Yehova a soo la i hemba hanma kwagh ugen ciilii? Mbagenev doo u ishima kpishi shi u nenge wer u ngu a zegetom u wasen ve u civir Yehova? U nenge a ikyav i tesen ér Yehova wase u jighilii sha igbenda kpishii? Aluer u na mlumun sha mbampin mban cii wer een yô, tese ér i tsua u u yemen shaa? Ei, tese nahan ga. Tese nahan ga sha ci u nyi? Sha ci u mbacivir Aôndo cii kape ka i lu ve je la, ka a shighe ve mkurem shin a shighe ga kpaa. Shi Yehova una fatyô u eren tom a icighan jijingi na, nan hanma or u nan civir un cii imba utaha la, aluer nan ngu yemen sha shin nan ngu lun shin tar ne kpaa. Jighilii yô, aluer u ngu henen a hen wer i tsua u u yemen sha yô, tese je ér i  tsua u ga. Mba i tsough ve u yemen sha la mba henen a hen kwagh ne ga! Ve fa kuma ve!

16. Er nan se fe ser ka mba ve ngohol icighan jijingi cii, i tsough ve u yemen sha ga?

16 Bibilo ôr kwagh u mbajighjigh kpishi mba yange ve ngohol icighan jijingi u Yehova, kpa ve yem sha ga yô. Môm ken a ve yô, ka Yohane u Eren Batisema. Yesu yange kaa ér or môm hemba Yohane ga, kpa a kaa ér Yohane una hingir tor, una za hemen sha ga. (Mateu 11:10, 11) Davidi kpa icighan jijingi yange lu a na. (1 Samuel 16:13) Icighan jijingi wase un u kaven akaacimin a sha kwagh u Yehova shi mgbegha un u ngeren mtom ma Bibilo magenev kpaa. (Marku 12:36) Nahan cii kpa, apostoli Peteru kaa ér Davidi “kôndo Sha ga.” (Aerenakaa 2:34) Yehova yange na ior mban icighan jijingi na, ve er akaa a kpilighyol, kpa kera tsua ve ér ve yem ve za lu sha ga. Kpa kwagh la tese ér yange jighjigh ve yina shin ve kuma u vea za hemen sha gaa? Ei. Tese ér Yehova una va nder ve, vea hide a lu uma ken Paradiso shin tar.Yohane 5:28, 29; Aerenakaa 24:15.

17, 18. (a) Ka injar i nyi mbacivir Aôndo nyian kpishi ve lu veren ashe u zuan a mini? (b) Se lu timen sha mbampin mba nyi ken ngeren u dondon laa?

17 Mbacivir Aôndo nyian kpishi vea yem sha ga. Mba veren ashe u va lun shin tar shighe u gomoti u Aôndo una hemen ve la, er Aberaham man Davidi man Yohane u Eren Batisema, kua nomso man kasev kpishi mba i ter kwagh ve ken Bibilo la nahan. (Mbaheberu 11:10) Iorov 144,000 vea za hemen sha vea Yesu. Kpa Bibilo ôr kwagh u mba i shigh ve mkurem, ve “shi her” shin tar, sha shighe u mkur a zulum ne. (Mpase 12:17) Ior mba hemban iyenge ken mba 144,000 mban kpe, kôndo yem sha.

18 Kpa aluer or kaa ér i shighe nan mkurem yô, doo u mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun shin tar la vea er nena? Aluer or u ken tiônnongo wou nan hii u yan bredi shi man wain sha shighe u umbur ku u Yesu yô, doo u u eren kwagh a nan nena? Shi aluer iyenge i mba ve kaa ér i shighe ve mkurem la, ngi seer a seer di ye? Doo u kwagh ne una za u iyolo? Se lu nan mlumun sha mbampin mban ken ngeren u dondon ne.

^ [1] (ikyumhiange i sha 4) Alaghga tsô lu sha iyange i eren iniongo i Pentekosti la, i va na Mose Tindi sha uwo u Sinai ye. (Ekesodu 19:1) Nahan a shi nan kpa lu sha iyange i Aôndo ya ikyur i Tindi a ikyurior i Iserael sha ikyev i Mose la, Yesu kpa va ya ikyur i he a mba i shighe ve mkurem la ye.

^ [2] (ikyumhiange i sha 11) Wea soo u seer fan kwagh u a lu u maren or hegh yô, nenge Iyoukura i Aipor 1, 2009, peeji 3-11.