Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Febewari 2017

Naagh Ku Ipaan Kura Ka “Iyua i Vough” I Ter Wase A Ne Se Yô

Naagh Ku Ipaan Kura Ka “Iyua i Vough” I Ter Wase A Ne Se Yô

‘Hanma naagh ku dedoo man hanma iyua i vough kpaa ka hen Ter ve dugh ye.’YAK. 1:17.

ATSAM: 148, 109

1. Naagh ku ipaan kura bugh se ian i va zuan a averen a nyi?

NAAGH ku ipaan ku Yesu Kristu kura na yô, se zua a a averen kpishi. Naagh ku ipaan kura bugh se mba se lu ônov mba Adam la cii, mba kwagh u perapera a doo se ne, ian i va hingir môm ken tsombor u Aôndo la yô. Shi naagh ku ipaan kura bugh se ian i va lun uma gbem sha won ken msaanyol. Kpa ka cii la ga, naagh ku ipaan ku Kristu kura er kwagh hemba di u van uumace mba ve ongo imo i Aôndo la a averen ken hemen la. Er Yesu yange lumun ku sha u tesen er hemen u Yehova u hembe doon cii yô, kwagh ne gema na mlumun sha akaa a hange hange agen a a bende a sha man tar cii yô.—Heb. 1:8, 9.

2. (a) Ka akaa a hange hange a a bende a sha man tar a nyi i ter a ken msen u Yesu laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Se lu timen sha nyi ken ngeren nee?

2 Yange ka shin er anyom ahar, cii man Yesu una kpe sha u nan naagh ku ipaan kura yô, a tese mbahenen nav u eren msen nahan ér: ‘Ter wase u Sha, i tsegha iti You, tartor Wou u̱ va, i̱ er ishima You shin tar kpaa vough er i eren i Sha nahan.’ (Mat.  6:9, 10) Hegen se time se nenge nen er naagh ku ipaan kura ku gbe ku zough sha kwagh u tseghan iti i Aôndo man hemen u Tartor u Aôndo kua kwagh u mkur u awashima u Aôndo la, sha er se seer lun a iwuese sha naagh ku ipaan kura yô.

“I TSEGHA ITI YOU”

3. Iti i Yehova la wa nyi man nyi kere, man Satan yange vihi icighanti la nena?

3 Ken msen u ter wase la, Yesu vande sônon ér i tsegha iti i Aôndo. Iti i Yehova la ngi pasen er erdoo na a gande u ôron shi a lu tor u hemban cii shi a lu wang sha hanma gbenda cii yô. Ken msen u Yesu ugen la, a yila Yehova ér “Icighan Ter.” (Yoh. 17:11) Er Yehova a lu icighan yô, akaawan man atindi a a dugh hen a na cii nga icighan je. Er i lu nahan cii kpa, ken sule u Eden la, Satan nyiman ér Aôndo ngu a ian i wan uumace atindi ga, man er kwagh ne sha ayom je. Er Satan wa Yehova aie iyol yô, lu iti i Yehova i i lu icighan la je lu vihin ye.—Gen. 3:1-5.

4. Yesu yange wase u tseghan iti i Aôndo nena?

4 Kpa Yesu yô, iti i Yehova yange doo un ishima sha mimi. (Yoh. 17:25, 26) Yesu yange er kwagh u wase u tseghan iti i Aôndo yô. (Ôr Pasalmi 40:8-10.) Shighe u Yesu lu shin tar la cii, a per tindi u Aôndo môm ga, nahan a tese ér Yehova ngu perapera shi ngu a kwaghfan kuma u una wa uumace man mbatyomov cii atindi. Shighe u Satan na Yesu ya ican zan zan kar kpen ku u nyoon tsung la je kpa, Yesu za hemen u civir Ter na u Sha la sha mimi her. Er Yesu civir Yehova sha mimi yô, a tese ér orumace u vough nana fatyô u zan hemen u kuran atindi a Aôndo a perapera la vough.

5. Se fatyô u wasen u tseghan iti i Aôndo nena?

5 Se tese ser iti i Yehova doo se ishima nena? Se tese kwagh ne sha ieren yase. Yehova kaa a vese ér se lu uicighanmbaiorov. (Ôr 1 Peteru 1:15, 16.) Kwagh ne tese ér gba u se civir Yehova tseegh shi se ungwan imo na a ishima yase cii. Shighe u i lu tôvon se a ican je kpa, ka se nôngo sha afatyô wase cii se dondo akaawan man atindi a na a perapera la. Ka sea eren akaa a perapera yô, se mba tan iwanger, nahan kwagh ne a va iti i Yehova la a icivir. (Mat. 5:14-16) Er se lu uicighanmbaiorov yô, ka se tese sha gbenda u se eren akaa ken uma la ser, atindi a Yehova doo, kpa Satan yô, gema ka oraie. Er se cii se yen yô, se mba tsum, nahan shighe u kwagh a lu nahan yô, ka se gema ishima sha mimi shi se de u eren akaa a a vihi iti i Yehova la.—Ps. 79:9.

6. Er se yen nahan kpa, Yehova nengen ér se mba perapera sha ci u nyi?

6 Sha ci u naagh ku Kristu kura yô, Yehova ka a de mba ve ne ku jighjigh shi ve gem ishima la asorabo a ve. Ka a lumun mba ve tsegh ayol a ve sha ci na la ve hingir mbacivir un la. Yehova ka a na Mbakristu mba i shigh ve mkurem la ishô ér mba perapera, maa ve hingir ônov nav. Mba ve lu “iyôngo igen” la di, ka a na ve ishô ér mba perapera, maa ve hingir azende a na. (Yoh. 10:16; Rom. 5:1, 2; Yak. 2:21-25) Nahan hegen je kpa, naagh ku ipaan kura na yô, se mba perapera sha ishigh ki Ter wase, shi se fatyô u wasen u tseghan iti na kpaa.

“TARTOR WOU U̱ VA”

7. Ka averen a nyi naagh ku ipaan kura kua va a mi sha hemen u Tartor u Aôndo laa?

7 Ken msen u ter wase la, Yesu shi sôn Aôndo ér: “Tartor Wou u̱ va.” Naagh ku ipaan kura gba zua a kwagh u Tartor u Aôndo la nena? Naagh ku ipaan kura bugh ian i kohol mba 144,000 mbara sha u ve za lu utor man upristi vea Kristu sha. (Mpa. 5:9, 10; 14:1) Ka Yesu vea mba una hemen  vea ve la, ve kohol cii ve lu Tartor u Aôndo la ye. Vea wase uumace mba ve ongo imo i Aôndo la vea zua a averen sha naagh ku ipaan kura sha anyom dubu. Hen shighe la, a gema tar cii ua hingir paradiso, maa a wase uumace mba nan jighjigh mbara vea hingir vough, shighe u sha man tar cii vea zua a hingir tsombor môm u Aôndo la. (Mpa. 5:13; 20:6) Yesu maa una cagh iyô la ityough shi una bee a ihyembeato i Satan la vindi vindi, sha man shin tar cii.—Gen. 3:15.

8. (a) Yesu yange wase mbahenen nav ve kav er Tartor u Aôndo la u lu kwagh u hange hange nena? (b) Ka se tese nyian ser se mba suen Tartor la nena?

8 Shighe u Yesu lu shin tar la, a wase mbahenen nav u kaven er Tartor u Aôndo la u lu kwagh u hange hange yô. Yesu yange eren batisema je maa, hii u pasen kwagh u “Loho u Dedoo u tartor u Aôndo” la hanma ijiir i una za cii. (Luka 4:43) Shighe u Yesu lam a mbahenen nav sha kwa u masejime, cii ve mase hiden yemen sha la, a kaa a ve ér ve er shiada sha kwagh na “zan zan [i] ar ken ikighir i tar je.” (Aer. 1:6-8) Aluer mba eren tom u pasen kwagh u Tartor la yô, ior sha tar cii vea zua a ian i henen kwagh u naagh ku ipaan kura, nahan vea hingir nongoior u Tartor u Aôndo la. Nyian ne, ka se tese ser se mba suen Tartor la sha u wasen anmgbianev mba Kristu mba ve lu shin tar la, u eren tom u pasen loho u dedoo u Tartor la sha tar cii.—Mat. 24:14; 25:40.

“I̱ ER ISHIMA YOU”

9. Er nan ve se lu a vangertiôr ser Yehova una kure kwagh u yange wa ishima u eren sha ci u uumace laa?

9 Shighe u Yesu ôr ken msen ér: “I̱ er ishima You” la, lu kaan ér nyi jimi? Ka Yehova a gbe akaa cii ye. Er a bugh zwa a kaa ér kwagh a er je, kwagh u bunden sha kwagh la ngu ga. (Yes. 55:11) Mayange una de ér ihyembeato i Satan la i vihi kwagh u Un we ishima u eren sha ci u uumace la ga. Sha hiihii je, awashima u Yehova lu u ônov mba Adam man Ifa mba lun vough, ve mar ve iv tar cii. (Gen. 1:28) Luun er Adam man Ifa yange ve kpe kera a u maren ônov shio yô, awashima u Aôndo u tar u iv a ônov vev la, ma kure ga. Ka nahan ve, Adam man Ifa yange ve er isholibo, kpa Yehova de ér ve mar ônov ye. Sha ci u naagh ku ipaan kura yô, Aôndo na mba ve ne jighjigh la cii ian i va lun vough shi lun uma gbem sha won. Ior doo Yehova ishima, nahan a soo ér uumace mba ve ongo imo na la ve lu uma er yange wa ishima sha hiihii la nahan.

10. Uumace mba ve kpe la vea zua iwasen sha naagh ku ipaan kura nena?

10 Hide ior ubiliôn imôngo mba yange ve kpe a u zuan a ian i fan Yehova shi civir un ga la di ye? Naagh ku ipaan kura bugh ian i va nderen mbakpenev shin ku. Ter wase u sha u lun a dooshima la una nder ve, maa una na ve ian i henen kwagh u awashima na shi zuan a uma u tsôron. (Aer. 24:15) Yehova soo ér ior ve kpe ga, a soo ér ve lu uma. Er a lu Imbor i uma yô, una hingir Ter u hanma or u una nder nan la cii. (Ps. 36:9) Ka nahan ve Yesu yange tese se ér se eren msen ser: “Ter wase u Sha” ye. (Mat. 6:9) Yehova na Yesu tom u hange hange u wasen u nderen mbakpenev. (Yoh. 6:40, 44) Ken Paradiso u a lu van la, Yesu una er tom na u lun “mnder man uma” la.—Yoh. 11:25.

11. Ka nyi i lu awashima u Aôndo sha ci u “zegeikpelaior” laa?

11 Yehova ka Aôndo u nan kwagh wuee, veren a ver ior kpuaa mba una na ve kwagh ga. Sha nahan yô, Yesu kaa ér: ‘Gadia hanma or u nan eren ishima i Aôndo yô, ka nan je nan lu anngôm u nomso man u kwase  man ngôm kpaa ye.’ (Mar. 3:35) Ka awashima u Aôndo u “zegeikpelaior” i ganden ôron, i i dugh ken hanma ikyurior man hanma nongo kua hanma zwa la, i hingir mbacivir un. Mba ve ne naagh ku ipaan ku Kristu jighjigh shi ve eren ishima i Aôndo la cii vea genger amo a kaa ér: “Myom ka u Aôndo wase u A tem sha ikyônough ki torough la man shi Waniyôngo kpaa.”—Mpa. 7:9, 10.

12. Msen u ter wase la pase awashima u Yehova sha ci u uumace mba ve ongo imo na la nena?

12 Akaa a Yesu yange sôn ken msen u ter wase la, pase awashima u Yehova a lu a mi sha ci u uumace mba ve ongo imo la. Se soo ser, se er kwagh u a zough sha msen ne yô, sha u nôngon kpoghuloo tseghan iti i Yehova shin nengen i ser ka icighankwagh. (Yes. 8:13) Inja i iti i Yesu iyol na ér “Yehova Ka Myom,” nahan naagh ku ipaan kura bugh se ian i zuan a myom, shi ku ve iti i Yehova a icivir. Tartor u Aôndo ua er tom a naagh ku ipaan kura, sha u van uumace mba ve ongo imo na la a averen. Jighilii yô, msen u ter wase la pase se wang ér kwagh môm una fatyô u yangen Aôndo u kuren awashima na ga.—Ps. 135:6; Yes. 46:9, 10.

TESE IWUESE SHA NAAGH KU IPAAN KURA

13. Ka sea er batisema yô, se mba tesen ser nyi?

13 Gbenda u hange hange ugen u se fatyô u tesen iwuese sha naagh ku ipaan kura yô, ka u tseghan ayol a ase sha ci u Yehova, shi eren batisema. Ka sea eren batisema yô, se hingir “kwagh u Ter.” (Rom. 14:8) Batisema ka msen u sônon Aôndo imo i wanger wanger i ken ishima. (1 Pet. 3:21) Yehova kpa ka a ungwa msen ne sha u wanger se sha awambe a naagh ku Kristu kura. Se mba a vangertiôr ser una na se hanma kwagh u a tende zwa u nan se la cii.—Rom. 8:32.

Ka sha igbenda i nyi nahan, se fatyô u tesen iwuese sha naagh ku ipaan kura? (Nenge ikyumhiange i sha 13, 14 la)

14. I wa se tindi u mbawanndor a vese ve doo se ishima la sha ci u nyi?

 14 Shi ka gbenda ugen u nyi kpa se fatyô u tesen iwuese sha naagh ku ipaan kura? Er Yehova a eren hanma kwagh cii sha dooshima yô, awashima na ka u mba ve civir un cii ve tesen dooshima hanma shighe. (1 Yoh. 4:8-11) Ka se tese ser se soo u lun “ônov mba Ter [wase] u A lu Sha” la, sha u tesen mbawanndor a vese dooshima. (Mat. 5:43-48) Dugh tindi u Yehova a doo se ishima la kera yô, tindi ugen môm ngu u a hembe tindi u mbawanndor a vese ve doo se ishima la ga. (Mat. 22:37-40) Gbenda u hange hange u se tese mbawanndor a vese imba dooshima ne yô, ka sha u kuran tindi u a kaa ér se pase loho u dedoo u Tartor u Aôndo la. Ka sea tesen uumace mbagenev dooshima yô, se mba mondon iengem i Aôndo la. Sha kpôô yô, dooshima u se lu a mi sha Aôndo la ka a “hingir vough ken vese” shighe u se kor tindi na u a kaa ér mbagenev ve doo se ishima, hemban je yô anmgbianev asev la.—1 Yoh. 4:12, 20.

NAAGH KU IPAAN KURA KU VE SE A “ASHIGHE A MYÔHÔRYOL” U YEHOVA

15. (a) Ka averen a nyi Yehova a lu nan se hegene? (b) Ka averen a nyi se lu keghene?

15 Ka sea tese ser se na naagh ku ipaan kura jighjigh yô, kwagh ne a bugh se ian i a de se a asorabo a ase vindi vindi. Mkaanem ma Aôndo pase se wang ér una ‘ese asorabo a ase kera.’ (Ôr Aerenakaa 3:19-21.) Er se vande henen nahan, Yehova lumun mbacivir un mba i tsegh ve sha icighan jijingi la, ve hingir ônov nav. (Rom. 8:15-17) Hide se mba se lu “iyôngo igen” la di yô, kwagh wase ngu inja er Yehova er savtiketi u lumun se la nger iti yase sha mi nahan. Se va hingir vough shi se pasen ikyaren i masetyô la yô, a saan Yehova iyol kpishi u wan uwegh shin savtiketi la, maa una mase lumun se se hingir ônov nav mba doon un ishima mba shin tar ne. (Rom. 8:20, 21; Mpa. 20:7-9) Dooshima u Yehova a lu a mi sha ônov nav mba a soo kwagh ve tsung la ka u been mayange ga. Averen a naagh ku ipaan kura kua va a mi la, aa bee sha won ga. (Heb. 9:12) A tsa kpa mluainja u iyua ne una saa ishe ga. Shi or môm kpa nana fatyô u ngohol i hen a vese ga, a lu ma tahav je kpa mbua fatyô ga.

16. Naagh ku ipaan kura pase se tuhwa vindi vindi nena?

16 Kwagh môm ngu u Diabolo una er sha u yangen mba ve gem asema sha mimi la u va hingir mba Yehova a lumun ve ken tsombor na la ga. Yesu yange va shin tar ne va kpe “kwa môm” tseegh. Maa na naagh ku ipaan ku a tsa kpa a kera kimbir nan ga yô. (Heb. 9:24-26) Naagh kura kou ibo i se ye dyako u i̱ hen Adam la kera. Se mba a iwuese kpishi sha naagh ku Kristu la, sha ci u ku pase se ku tuhwa sha ikyev i tar u Satan a lu hemen u ne, shi se kera mba ken mciem ma kuugh ga.—Heb. 2:14, 15.

17. Dooshima u Yehova la mgbegha se u eren nyi?

17 Se mba a vangertiôr ser uityendezwa mba Aôndo cii vea kure kpee je. Er atindi a na a igbetar la, a gbe inya ga nahan, Yehova una va se ahenge mayange ga. Gem kposo ga. (Mal. 3:6) Yehova na se kwagh u a hembe iyua i uma la a yem zende zende yô. A na se dooshima na. Bibilo kaa ér: “Se kav man se na dooshima u se doo Aôndo ishima la jighjigh.” (1 Yoh. 4:16) Tar cii ua va hingir paradiso u doon tsung, nahan hanma or sha tar cii nana lu a dooshima er Aôndo nahan. Yô, se zua nen akenge vea mbatyomov mba shaav, mba ve lu civir Aôndo sha mimi la u kaan ér: “Iwuese man iengem man kwaghfan man ishughun man icivir man agee man mtaver cii, ve̱ lu mba Aôndo wase gbem sha won. Amen.”—Mpa. 7:12.