Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Febewari 2017

Ka An Nan Lu Hemen Ior mba Aôndo Nyiana?

Ka An Nan Lu Hemen Ior mba Aôndo Nyiana?

“Umbur nen mbahemenev enev.”HEB. 13:7.

ATSAM: 125, 43

1, 2. Shighe u Yesu yem sha la, alaghga mbaapostoli pine ér nyi?

MBAAPOSTOLI mba Yesu yange ve tile sha Uwo u Olev ve lu kenger sha kwavaôndo. Ve lu nengen er Yesu, orhemen ve man ijende ve lu yemen sha zan zan kar za miren ken abeen yô. (Aer. 1:9, 10) Ken anyom ahar a karen ken ijime la, Yesu lu tesen ve shi taver ve ishima shi hemen ve. Hegen ne Yesu kera ngu ga. Nahan vea er nena?

2 Yesu yange na mbahenen nav tom. A kaa a ve ér: “Né lu mbapasen kwagh Wam ken Yerusalem man ken Yudia cii kua Samaria kpaa, zan zan á ar ken ikighir i tar je.” (Aer. 1:8) Vea er nan ve vea fatyô u eren tom ne kuren u voughlo? Yesu yange er ityendezwa a ve ér ica a gba ga tsô, icighan jijingi una sen sha a ve. (Aer. 1:5) Nahan kpa, lu u or nana hemen ve shi nana nenge sha tom u pasen kwagh tar sha won cii ne. Yehova yange er tom a uumace sha ayange a tsuaa la, u hemen shi tesen ior nav. Nahan alaghga mbaapostoli vea pine ér: ‘Yehova una ver orhemen ugen hegene?’

3. (a) Yange mbaapostoli mba Yesu ve tsua u eren kwagh u hange hange u nyi shighe u Yesu yem sha laa? (b) Ka nyi se lu henen ken ngeren nee?

3 Yesu yange yem Sha, lu a kuma kasua uhar ga maa, mbahenen mba Yesu ker iwasen ken Ruamabera shi ve er msen ér Aôndo a wase  ve maa ve tsua Matia ér a tile sha ityough ki Yuda Isekarioti, sha er mbaapostoli vea lu 12 her yô. (Aer. 1:15-26) Er ve tsua orgen yô, kwagh la lu ve man Yehova a inja nena? Matia yange kar tile sha ian i hange hange igen. * Yesu yange tsua mbaapostoli nav sha ci u soo di tsô ér ve pasen kwagh vea na tseegh ga, kpa ve eren tom u hange hange vea ior mba Aôndo. Yange gba u vea er tom u nyi man Yehova wase ve sha ikyev i Yesu ve kuma u eren tom shon nena? Tom ve ne zua sha kwagh u ior mba Aôndo ve lu eren nyian la nena? Man se er nan ve se ‘umbur mbahemenev asev’ hemban cii je yô, mba ve kohol ve lu “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” laa?—Heb. 13:7; Mat. 24:45.

YESU NGU HEMEN MBAHEMENEV MBA SHIN ITINE

4. Mbaapostoli man mbatamen mba ken Yerusalem yange ve lu a tom u nyi sha shighe u mbaapostoli laa?

4 Mbaapostoli yange ve hii u hemen nongo u Kristu, ken Pentekosti u inyom i 33 la. Bibilo kaa ér: “Peteru mough, tile sha a mba pue kar môm mbara,” ve pase zegeikpelaior i lu Mbayuda man mba ve nyôr a nyôr Mbayuda la loho u waren uma. (Aer. 2:14, 15) Mbagenev ken ve kpishi hingir mbananjighjigh. Shighe kar yô, Mbakristu mbahev mban “kange asema sha ityesen i mbaapostoli” mbara. (Aer. 2:42) Mbaapostoli mbara ve nengen sha inyaregh ki nongo u Kristu lu a mi la. (Aer. 4:34, 35) Shi ve nengen sha mlu u ken jijingi u ior mba Aôndo sha u “taver ishima sha msen u eren man sha tom u kwaghôron ne.” (Aer. 6:4) Shi ve tindi Mbakristu mba ve vie yô, ér ve za pase loho u dedoo la hen uharegh mba hev. (Aer. 8:14, 15) Shighe kar yô, mbatamen mba i shighe ve mkurem la kohol mbaapostoli mbara sha u hemen nongo u Kristu. Er ve lu mbahemenev mba shin itine yô, ve tesen atôônanongo kwagh u aa er yô.—Aer. 15:2.

5, 6. (a) Icighan jijingi yange na mbahemenev mba shin itine tahav nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Mbatyomov yange ve wase mbahemenev mba shin itine nena? (c) Mkaanem ma Aôndo yange ma wase mbahemenev mba shin itine nena?

5 Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la yange ve fa je ér, ka Yehova a lu hemen mbahemenev mba shin itine sha ikyev i Orhemen ve Yesu ye. Er nan ve yange ve na jighjigh a kwagh nee? Kwagh u hiihii yô, icighan jijingi yange na mbahemenev mba shin itine mbara tahav. (Yoh. 16:13) Icighan jijingi yange sen sha Mbakristu mba i shighe ve mkurem la cii, kpa hemba wasen mbaapostoli man mbatamen mba ken Yerusalem mbagenev u eren tom ve u hemen ior mba Aôndo la tsembelee. Ikyav i tesen yô, ken inyom i 49 la, icighan jijingi wase mbahemenev mba shin itine u tsuan kwagh u vea er sha kwagh u icôngo yô. Yange atôônanongo dondo kwagh u ve tsua u eren la, nahan ve “taver ken jighjigh u nan, shi iyenge ve lu seer a seer ayange ayange.” (Aer. 16:4, 5) Washika u mbahemenev mba shin itine nger sha u pasen kwagh u ve tsough u eren la tese wang je ér, ve lu a ityamegh ki jijingi u Aôndo la, er dooshima man jighjigh u nan nahan.—Aer. 15:11, 25-29; Gal. 5:22, 23.

6 Kwagh u sha uhar yô, mbatyomov yange ve wase mbahemenev mba shin itine. Ikyav i tesen yô, ortyom yange kaa a Korneliu ér a tindi i za ôr apostoli Peteru a va hen ya na. Peteru yange pasen Korneliu man mba hen tsombor na kwagh been kera yô, i iv ve a icighan jijingi shin er i lu a tsôngo nomsombaiorov mban ga nahan kpaa. Kwagh ne yange mgbegha mbaapostoli man anmgbianev mba nomso mbagenev u eren ishima i Aôndo sha u lumun ior mba ken Atôatyev mba i tsôngo ve ga mbara, ken nongo u Kristu. (Aer. 11:13-18) Kwagh ugen yô, mbatyomov yange ve sue tom u mbahemenev mba shin itine lu nengen sha u  la, sha gbashima. (Aer. 5:19, 20) Kwagh u sha utar yô, Mkaanem ma Aôndo yange ma wase mbahemenev mba shin itine. Mbatamen mba i shighe ve mkurem mbara, vea kuren zayol u sha kwagh u ityesen i Aôndo shin vea tesen kwagh u a er ken nongo u Aôndo yô, ve de Ruamabera a hemen ve.—Aer. 1:20-22; 15:15-20.

7. Se fatyô u kaan ser, ka Yesu yange hemen Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la sha ci u nyi?

7 Er mbahemenev mba shin itine ve lu a tahav ken nongo u Kristu u sha ayange a tsuaa la nahan kpa, ve fa je ér, ka Yesu a lu Orhemen ve ye. Apostoli Paulu nger ér: ‘Kristu na mbagenev ve̱ lu mbaapostoli.’ Shi nger ér: “Sé vesen sha akaa cii ken Un u A lu ityough, ka Kristu je la.” (Ef. 4:11, 15) Er yange ma ve tôô iti i ma apostoli u nan due iti kpishi la yô, i gema “yilan mbahenen ér Mbakristu.” (Aer. 11:26) Jighilii yô, Paulu fa er gba hange hange u a “kuran ityesen” shin kwaghwan u Ruamabera a ne sha ikyev i mbaapostoli man nomsombaiorov mbagenev mba ve lu hemen la yô. Shi a kaa ér: “Ityough ki hanma nomsoor [kua mbahemenev mba shin itine cii] yô, ka Kristu . . . man ityough ki Kristu yô, ka Aôndo.” (1 Kor. 11:2, 3) Sha mimi yô, Yehova yange tsua Wan na Yesu Kristu ér a hemen nongo Na.

“KWAGH NE KA TOM U ORUMACE GA”

8, 9. Hii ken inyom i 1870 la, Anmgbian Russell yange er tom u hange hange u nyi?

8 Hii ken inyom i 1870 la je, Anmgbian Charles Taze Russell man akar a na, nôngo tsung ér vea wase ayol a ve man mbagenev u hiden civir Aôndo, er Bibilo i tese la vough. Yange ve soo ér vea wase ior ve fa mimi u Bibilo la ken ijô kposo kposo. Nahan ken inyom i 1884 la, i ver mzough u sha tindi u i yilan ér, Zion’s Watch Tower Tract Society la, nahan Anmgbian Russell lu pesiden u mzough ne. * Russell yange fa Bibilo kôr inya, nahan pon atesen a aiegh a mciem shio, er i Triniti man i uma kpen ga la nahan. Yange fa je ér, Yesu una hide, kpa uumace vea fatyô u nengen a na ga, shi “shighe u atôatyev” una kure ken inyom i 1914 la. (Luka 21:24) Anmgbian Russell yange er tom a shighe na man tahav nav kua inyaregh nav a iyoltangen shio, sha u pasen mbagenev mimi u sha akaa ne. Jighilii yô, hen shighe u taver tsung ne kpa, Yehova lu eren tom a Anmgbian Russell sha u hemen nongo Na, nahan tom ve lu yemen hemen hemen.

9 Anmgbian Russell yange ver ishima ér uumace ve na un icivir ga. Nahan ken inyom i 1896 la, a nger ér: “Se soo ser ior ve naan se icivir sha kwagh u se ngeren la ga shin i yilan se ér Uicighanmbaiorov shin Rabi kpaa ga. Shi se ver ishima ser i yilan or môm sha iti yase ga.” Shighe kar yô, Russell kaa ér: “Kwagh ne ka tom u orumace ga.”

10. (a) Yesu yange ver “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la hanma shighee? (b) Pase wang er yange i hii ve Mbahemenev mba Shin Itine va hingir u lun kposo a mzough u Watch Tower Society la yô.

10 Anmgbian Russell yange kpen anyom atar nga kar yô, Yesu ver “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” ken inyom i 1919 la. Man lu sha ci u nyi? Lu sha ci u a naan ya la “kwaghyan sha ashighe ashighe.” (Mat. 24:45) Sha ayange la je kpa, annongo u anmgbianev mba i shighe ve mkurem, u yange eren tom shin ijiir yase i shin itine i ken Brooklyn, New York la, naan mbadondon Yesu kwaghyan u ken jijingi la. Se hii u ngeren ishember i “mbahemenev mba shin itine” la ken kwavanyom u 1940, shighe u yange i hen ér i gba i zua vea Watch Tower Bible and Tract Society la. Nahan cii kpa, ken inyom i 1971 la, i pase wang ér Mbahemenev mba shin itine mba kposo a Watch Tower Society u nengen sha kwagh u atindigh tseegh la. Hii hen shighe la je, mba i shighe ve mkurem mbagenev kpa hingir Mbahemenev mba Shin Itine, kera lu mba yange ve hemen mzough u Watch Tower Society la tseegh ga.  Ken anyom a sember karen ne, anmgbianev mba vian mba ve lu ken “iyôngo igen” la kpa, hingir mbahemenev ken mzough u sha tindi u Watch Tower Society la, kua ken mbamzough mba ior mba Aôndo mbagenev kpaa. Kwagh ne na yô, Mbahemenev mba Shin Itine mbara hemba mban a ian i veren ishima sha u nan ior mba Aôndo akaawan a ken jijingi shi hemen ve. (Yoh. 10:16; Aer. 6:4) Iyoukura i Julai 15, 2013 la yange i pase ér, “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la ka annongo u anmgbianev mba i shighe ve mkurem ve lu Mbahemenev mba Shin Itine la tseegh.

Mbahemenev mba shin itine mba ken kwavanyom u 1950 la

11. Mbahemenev mba Shin Itine mba eren tom ve la nena?

11 Mbahemenev mba Shin Itine ka ve kohol imôngo, nahan ve tsua akaa a hange hange. Ka ve er kwagh ne nena? Anmgbianev mba ve lu ken annongo ne cii, ka ve kohol imôngo hanma kasua, nahan kwagh ne na yô, ka ve hemba lun kôôsôô shi ve eren kwagh ken mzough kpaa. (Anz. 20:18) Hanma inyom yô, ka ve musan orhemen ken mbamkombo vev mbara, sha ci u or môm ken Mbahemenev mba Shin Itine mban nan hemba orgen ga. (1 Pet. 5:1) Ken ukômatii mba ataratar mba Mbahemenev mba Shin Itine ve lu ker la cii, ngu a musan orhemen ve vough vough er mbahemenev mba shin itine ve eren nahan. Or môm ken Mbahemenev mba Shin Itine la, nan nengen iyol i nan ér nan ngu orhemen u anmgbianev mba nan ga, kpa ka nan nenge ér nan kpa nan ngu ken “ya” u wanakiriki u jighjigh a lu nan un kwaghyan la shi nan lumun hemen na.

Hii shighe u i ver mbahemenev mba shin itine ken inyom i 1919 la je, mba nan ior mba Aôndo kwaghyan u ken jijingi (Nenge ikyumhiange i sha 10, 11 la)

“KA AN NAN LU WANAKIRIKI U JIGHJIGH MAN U FAN KWAGH” LAA?

12. Er Aôndo a lamen a Mbahemenev mba Shin Itine mbara sha zwa ga shi ve lu ior mba yinan yô, mpin gema due ér nyi?

12 Aôndo lamen a Mbahemenev mba Shin Itine mbara sha zwa ga shi ka ior mba ve yen yô. Sha nahan yô, ashighe agen vea fatyô u tesen kwagh u a lu a mshi sha mi yô, shi gbenda u a kaa ér i er kwagh ken nongo u Aôndo la kpa, ua doo a za bee ga. Jighilii yô, hii ken inyom i 1870 la je, Takerada u Tôvon sha Kwagh ú Mbashiada mba Yehova la, ngu a itinekwagh igen ér, “Beliefs Clarified.” (Atesen a Bibilo Agen a I Te Iwanger sha Mi Yô.) Ngeren ne nyôôso mkav u se lu a mi sha atesen a Ruamabera agen la. Yesu yange kaa a vese ér, wanakiriki u jighjigh na la una naan se kwaghyan u ken jijingi u a lu a mshi shio ga. Sha nahan yô, se er nena ve se na mlumun sha mpin u Yesu, u a kaa ér: “Ka an nan lu wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” laa? (Mat. 24:45) Ka nyi i tese ér Mbahemenev mba Shin Itine mba eren tom u nan ior kwaghyan u ken jijingi laa? De se nenge ase igbenda itiar i yange i wase mbahemenev mba shin itine mba sha ayange a mbaapostoli la yô.

13. Icighan jijingi ngu wasen Mbahemenev mba Shin Itine nena?

13 Icighan jijingi ngu wasen Mbahemenev mba Shin Itine. Icighan jijingi ka a wase Mbahemenev mba Shin Itine u fan mimi u ken Ruamabera u yange ve fa un ga la. Ikyav i tesen yô, nenge ase ngeren u atesen a Bibilo agen a i te iwanger sha mi, u se vande teren ken ikyumhiange i sha ijime la. Sha kpôô yô, orumace môm kpa nan kuma u nana ngohol icivir sha ci u nan kav “akaacimin a Aôndo” shi nan ta iwanger sha mi ga! (Ôr 1 Mbakorinte 2:10.) Ka i lu Mbahemenev mba Shin Itine er ngise lu apostoli Paulu ken ishima nahan, ve nger ér: “Ka a je se lu ôron ye, ka sha asemberakaa a mfe u or a tesen la ga, kpa ka a Jijingi A tesen yô.” (1 Kor. 2:13) Ken anyom uderi imôngo a ior lu vendan mimi shi ve lu ken ime i ken jijingi la, luun er ka icighan jijingi ga nahan, ka an ma nan fetyô u wasen ior mba Aôndo u seer kaven mimi u Ruamabera la, hii ken inyom i 1919 laa?

14. Sha kwagh u Mpase 14:6, 7 a er la yô, mbatyomov mba wasen ior mba Aôndo nyian nena?

14 Mbatyomov mba wasen Mbahemenev  mba Shin Itine. Mbahemenev mba Shin Itine mba a tom u vesen nyian. Mba nengen sha zegetom u pasen kwagh u iorov mba hemban miliôn anigheni ve lu eren tar sha won cii la. Er nan ve tom ne u lu zan ikyura yum nahana? Ityôkyaa i môm yô, ka sha ci u mbatyomov mba wasen ve. (Ôr Mpase 14:6, 7.) Ashighe kpishi mbapasenkwagh ka ve za asegh sha ior mba ve sember eren msen ér Aôndo a wase ve yô! * Tom u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen la ngu zan hemen u vesen ken ityar igen i ior ve lu hendan a vese kpoghuloo la, sha ci u mbatyomov mba wasen se.

15. Ka mkposo u nyi a lu hen atô u Mbahemenev mba Shin Itine man mbahemenev mba Mbakristu Mbaaieve? Tese ikyav.

15 Mbahemenev mba Shin Itine mba suur sha Mkaanem ma Aôndo. (Ôr Yohane 17:17.) Nenge ase kwagh u yange er ken inyom i 1973 la. Mgber u Iyoukura i Jun 1 la yange i pine mpin ne ér: “Or u . . . nan lu a de taav u man ga kpa, a fatyô u eren nan batisemaa?” Yange i na mlumun ér: “Sha kwagh u Ruamabera a tese yô, nan kuma u a er nan batisema ga.” Iyoukura la pasen avur a ruamabera imôngo a a zough sha mlumun u i na la yô, i pase er i hii ve i gbe u a dugh ormantaav u nan gem ishima ga la ken tiônnongo kera yô. (1 Kor. 5:7; 2 Kor. 7:1) Shi i kaa ér: “Kwagh u i pase ne tese ér mba kighir ior ér ve er kwagh u i soo la  ga. Kwagh u i ôr ér saa a er keng la, due hen Aôndo jighilii u a pase se kwagh u a soo ér se eren la ken Mkaanem nam ma a ne i nger la.” Ma nongo u kwaghaôndo ugen ngu u u lu suur sha Mkaanem ma Aôndo vangertiôr, kua sha shighe u i taver mbagenev ker u dondon kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma tese la yôô? Takerada ugen u i sember gberen sha kwagh u kwaghaôndo ken tar u Amerika yô, kaa ér: “Mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbakristu la ka ve zer nyôôso atesen a ve sha er a zua sha akaa a ve ne jighjigh a mi la man sha mbamnenge vev yô. Ka ve er nahan sha ci u ve soo ér ior vev man mbagenev kpishi ve dondo ve.” Aluer Mbahemenev mba Shin Itine de ér Mkaanem ma Aôndo ma hemen ve u tsuan akaa a ve soo u eren ken nongo u Aôndo la, i de lu mhen u ior kpishi ve lumun a mi la ga yô, ka an jim nan lu hemen ior mba Aôndo nyiana?

“UMBUR NEN MBAHEMENEV ENEV”

16. Ka sha gbenda môm u nyi nahan se fatyô u umbur Mbahemenev mba Shin Itine?

16 Ôr Mbaheberu 13:7. A fatyô u geman ishember i “umbur” la ér “ter.” Sha nahan yô, gbenda môm u u fatyô u ‘umbur mbahemenev asev’ yô, ka u teren kwagh u Mbahemenev mba Shin Itine mbara ken msen wou. (Ef. 6:18) Aluer u gbidye kwar sha tom u ve eren u nan kwaghyan u ken jijingi man u nengen sha tom u pasen kwagh tar sha won cii man u eren tom a inyaregh ki i eren nongo ne iyua a mi la yô, mimi je u nenge er i gbe u se eren msen sha ci ve hanma shighe cii yô!

17, 18. (a) Se er kwagh ken mzough vea Mbahemenev mba Shin Itine nena? (b) Tom wase u pasen kwagh la ka u sue Mbahemenev mba Shin Itine man Yesu nena?

17 Jighilii yô, aluer se soo u umbur Mbahemenev mba Shin Itine yô, gba u se ungwan imo ve shi se eren kwagh u ve tese ér se er la kpaa. Mbahemenev mba Shin Itine ka ve tese se kwagh u se er la ken ityakerada yase man ken mbamkombo asev kua sha mbamkohol asev mba kiriki man mba vesen mbara cii. Kwagh ugen yô, ka ve ver mbatamen mba sôron atôônanongo, mbatamen mba sôron atôônanongo di ve gema ve ver mbatamen ken atôônanongo. Mbatamen mba sôron atôônanongo man mbatamen mba ken tiônnongo vea umbur Mbahemenev mba Shin Itine sha u dondon akaawan a ve la vighe vighe. Se cii se fatyô u nan Orhemen wase Yesu icivir sha u ungwa imo i nomsombaiorov mba a lu eren tom a ve u hemen se la.—Heb. 13:17.

18 Gbenda ugen u se fatyô u umbur Mbahemenev mba Shin Itine yô, ka u eren tom u pasen kwagh la sha gbashima. Kera ga je kpa, Paulu yange wa Mbakristu kwagh ér ve kav jighjigh u nan u mbahemenev vev la. Mbahemenev mba Shin Itine tese jighjigh u nan sha gbenda u vesen, sha u samber a loho u dedoo u Tartor la sha gbashima. U ngu môm ken mba ve lu iyôngo igen la, u u lu suen tom u dedoo u mba i shighe ve mkurem ve lu eren la yôô? A saan we iyol kpishi shighe u Orhemen wou Yesu una kaa ér: “Er [u] er a mô gen u ken anmgbianev Av mba hemban gban ijime mban nahan yô, ka Mo je [u] er a Mo nahan ye.”—Mat. 25:34-40.

19. U kange ishima wer u dondo Orhemen wase Yesu sha ci u nyi?

19 Shighe u Yesu hide yem sha la kpa, a undu mbahenen nav ga. (Mat. 28:20) Yange fa wang er icighan jijingi man mbatyomov kua Mkaanem ma Aôndo wase un u hemen ior mba Aôndo shighe u lu shin tar la yô. Yesu ngu nan wanakiriki u jighjigh la iwasen i un kpa yange i na un la nyian. Sha nahan yô, Mbahemenev mba Shin Itine za hemen u “dondon Waniyôngo hen ape A ze cii.” (Mpa. 14:4) Nahan yô, aluer se mba dondon hemen ve yô, ka Hemen u Yesu je se lu dondo ye. Ica a kera gba ga tsô, una hemen se una nyôr a vese ken uma u tsôron. (Mpa. 7:14-17) Orumace môm nana fatyô u eren imbakwagh ne a vese ga!

^ par. 3 Ikyav tese wang je ér, Yehova yange wa ishima ér mbaapostoli ve lu 12 sha er vea va lu “amagh pue kar uhar” a Yerusalem u He la yô. (Mpa. 21:14) Sha nahan yô, ityôkyaa kera lu i apostoli u jighjigh nana kpe yô, a ver orgen sha ityough ki nan ga.

^ par. 8 Yange i gema yilan mzough ne ken inyom i 1955 la ér, Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania.

^ par. 14 Nenge takerada u “Bearing Thorough Witness” About God’s Kingdom, (“Pasen” Loho u Dedoo u Tartor u Aôndo sha Gbashima) la, peeji 58-59.