Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Yehova Una Kure Awashima Na!

Yehova Una Kure Awashima Na!

“M ôr kwagh, Me kure un sha mi vough kpaa; M vande veren ishima sha kwagh, shi Me er un kpaa.”YES. 46:11.

ATSAM: 147149

1, 2. (a) Ka nyi Yehova a pase se? (b) Ka vangertiôr u nyi se zough a mi ken Yesaia 46:10, 11 man Yesaia 55:11?

MKAANEM ma ma taver u kaven ga shi ma doo tsung, ma i hii Bibilo a mi la kaa ér: “Sha hiihii Aôndo gba Sha man tar.” (Gen. 1:1) Mimi yô, se mba a mfe kpuaa tseegh sha akaa kpishi a Aôndo a gbe la, er iamegh man iwanger kua tahav mbu sha gbaaôndo mbu kôron kwagh tilen a mi la nahan, shi se nenge a akaa cuku tseegh ken akaa a i gbe Sha man shin tar la. (Orpa. 3:11) Nahan kpa, Yehova pase se awashima na sha ci u tar man uumace. Yange er tar doo tsung, sha ci u nomso man kasev mba gba ve sha ibyeen na la. (Gen. 1:26) Lu u vea hingir ônov mba Yehova, nahan un di una lu Ter ve.

2 Er i pase ken ityough itiar ki Genese la nahan, zayol ugen yange za va u yangen awashima u Yehova la. (Gen. 3:1-7) Nahan kpa, lu zayol u a fatyô u sôron yô. Or môm nana fatyô u yangen Yehova u kuran awashima na la ga. (Yes. 46:10, 11; 55:11) Sha nahan yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser awashima u Yehova sha hiihii la una kure sha shighe vough!

3. (a) Ka akaa a mimi a ken Bibilo a nyi a lu akaa a hange hange a i gbe u se vande fana? (b) Se mba hiden timen sha atesen la hegen sha ci u nyi? (c) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

3 Se fa akaa a mimi a ken Bibilo a sha kwagh u awashima u Aôndo  sha ci u tar ne man uumace kua tom u vesen u Yesu Kristu a lu eren sha u kuren awashima u Aôndo la je ka u henen a hen ga. Ka akaa a hange hange, shi alaghga tsô, lu akaa a mimi a hiihii agen a se fa shighe u se hii u henen Mkaanem ma Aôndo je la. Nahan, se kpa se soo ser se wase mbaasemaamimi ve fa atesen a hange hange ne tsembelee. Er se lu henen ngeren ne ken tiônnongo hegen ne, gba u se lu nôngon ser se lôhô ior kpishi er se fetyô la cii, sha u ve va Ku Umbur u Kristu yô. (Luka 22:19, 20) Mba se lehe ve, ve ve la vea hen kwagh u awashima u Aôndo kpishi. Sha nahan yô, er i shi ayange kpuaa u a umbur ku u Yesu ne, ka shighe u vough u se hen sha mbampin mba se fatyô u pinen mba se henen Bibilo a ve la sha gbenda u se ngirigh isharen ve kua mbaasemaamimi mbagenev, sha u ve fa kwagh u iyange i hange hange ne yô. Se lu timen sha mbampin utar. Ka ve je ne: Ka nyi yange i lu awashima u Aôndo sha ci u tar ne man uumace sha hiihii laa? Lu nyi i va nzughulu? Shi naagh ku ipaan ku Yesu kura ka kwagh u vesen u a bugh gbenda sha u awashima u Aôndo a kure sha mi vough sha ci u nyi?

KA NYI YANGE I LU AWASHIMA U ORGBAN SE LA SHA HIIHII?

4. Akaa a i gbe la nga pasen iengem i Yehova nena?

4 Yehova ka Orgban se u kpilighyol. Akaa a a gbe cii hemba doon a hanma kwagh u uumace ve er la ica je. (Gen. 1:31; Yer. 10:12) Se fatyô u henen nyi ken akaa a doon ashe tsung, a a eren tom sha inja sha inja, a Aôndo a gbe laa? Ka sea kenger akaa a Yehova a gbe la yô, i doo se kpishi u nengen gbenda u akaa ne cii, a kiriki man a vesen, a lu kuren awashima na u injaa la yô. Ka an wase je ka nana nenge a wanikyundan u forototo shin iveghemkwagh i nderan uma i i lu ker kpelegh kpelegh la, kua mdoom ma iyangemiren ve, i doo nan ga? Ka sea nenge a akaa a i gbe ne yô, i doo se sha ci u i gba se sha gbenda u sea nenge a kwagh u doon yô, i doo se.—Ôr Pasalmi 19:1; 104:24.

5. Yehova ka a nenge ér akaa a i gbe la cii nga eren tom doo doo nena?

5 Er akaa a i gbe la a tese nahan, Yehova ver akighir vough vough, sha ci u se doo un ishima. A ver atindi a sha gbaaôndo man a tesen se gbenda u se eren akaa ken uma ve a doo shin a doo ga la, sha er hanma kwagh una zaan doo doo yô. (Ps. 19:7-9) Sha nahan yô, akaa a i gbe Sha man shin tar la cii nga a kwagh u a lu eren sha u kuren awashima u Yehova yô. Yehova tese gbenda u i gbe u akaa a a gbe la aa eren tom imôngo yô. Ka nahan ve tindi u sha gbaaôndo u urugh kwagh tilen a mi la a ker usha a til a mi ikyua a tar ne shi a panden utyeku man agôndoamnger tahav shi a ne akaa a lu zan sha inja sha inja sha u uma a lu shin tar ye. Akaa a i gbe la man uumace cii, mba dondon akighir a Aôndo a ver ne vough vough. Er Aôndo a gbe akaa ne a ver sha inja sha inja yô, tese wang je ér ngu a awashima sha ci u tar ne man uumace. Shighe u se dugh kwaghpasen yô, se fatyô u wasen ior u kaven kwagh u Or u nan er akaa ne nan ver sha inja sha inja la kpa?—Mpa. 4:11.

6, 7. Ka akaa agen a nyi Yehova yange na Adam man Ifa?

6 Awashima u Yehova sha hiihii yange lu u uumace ve lu uma gbem sha won shin tar ne. (Gen. 1:28; Ps. 37:29) Yange na Adam man Ifa akaa a doon tsung, atô kposo kposo sha er vea ember uma yô. (Ôr Yakobu 1:17.) Yehova na ve ian i eren kwagh sha ishima ve kua tahav mbu henen sha kwagh shi tesen ayol a ve dooshima shi lun kôôsôô. Orgban se yange a lam a Adam shi a tese un gbenda u una ungwan imo na yô. Shi Adam yange hen u nengen sha mbamgbe nav man mba annyamev, shi nengen sha sule u i ver un ker la. (Gen. 2:15-17, 19, 20) Yehova shi gba Adam man Ifa sha gbenda u vea ya kwagh a doo ve, shi vea bende a kwagh vea fa yô, shi gba ve  sha gbenda u vea nengen kera shi vea ungwan imokwagh kua ihyumakwagh kpaa yô. Sha nahan yô, lu u vea ya tar ken Paradiso u doon tsung u lu ya ve la, shi vea lu a akaa kpishi. Shi Adam man Ifa yange ve lu a ian i injaa i eren tom u van ve a mkom shi henen akaa a he gbem sha won.

7 Ka nyi igen kpa i lu ken awashima u Aôndo laa? Yehova yange gba Adam man Ifa sha gbenda u vea fatyô u maren ônov mba vough yô. Aôndo yange wa ishima ér ônov vev ve mar ônov zan zan tsombor u uumace u kar ivin tar cii. Yehova soo ér Adam man Ifa kua ônov vev mba vea va hingir mbamaren la cii, ve soo mbayev vev, er Yehova soo uumace mba ve lu mbayev nav mba hiihii, mba ve lu vough la nahan. Lu u tar ua hingir ya ve, shi akaa a shimi kpa aa lu a ve gbem sha won.—Ps. 115:16.

LU NYI I VA NZUGHULU?

8. Awashima u tindi u i nger ken Genese 2:16, 17 la, lu nyi?

8 Awashima u Aôndo yange kure fese er soo la ga. Akaa yange za sha hiihii la er Aôndo wa ishima la ga. Sha ci u nyi? Yehova yange wa Adam man Ifa tindi u taver u kuran ga, u lu ikyaren sha u fan aluer ve fa akaa a i na ve ian i eren man aa i na ve ian i eren ga la yô. Yehova kaa ér: “Hanma kon u ken sule ne, gbaa yan u tsô, kpa kon u mfe u fan kwagh u dedoo man kwagh u bo la, de ye u ga, gadia iyange i ú ya u la, ú kpe je.” (Gen. 2:16, 17) Tindi ne taver Adam man Ifa u kaven ga; shi lu ican u kuran kpaa ga. Bee kera yô, ve lu a kwaghyan ngôgh, u vea fatyô u yan been ga yô.

9, 10. (a) Satan yange wa Yehova kwagh iyol kaa ér nyi? (b) Adam man Ifa yange ve tsua u eren nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

9 Satan yange nyôr ken iyô va tsugh Ifa, hemba Ter na Yehova ato. (Ôr Genese 3:1-5; Mpa. 12:9) Satan yange kaa ér Aôndo na uumace mba ve lu ônov nav la ian i yan hanma “kon u ken sule” la ga. Yange lu inja er ngu kaan ér: ‘U ngu kaan wer, ka u ne fatyô u eren kwagh u ne soo gaa?’ Been kera yô, a ôr kwagh u lu aie purututu yô, ér: “Né kpe je ga.” Maa nôngo tsugh Ifa ér gba u una ungwa imo i Aôndo ga. Satan kaa ér: “Aôndo fa iyange i né ya a la, iyange la ashe aa bugh ne.” Satan lu kaan ér Yehova soo ér Adam man Ifa ve ya kon la ga, sha ci u vea ya yô, vea hingir u fan kwagh kpishi. Satan been yô, shi er ityendezwa i mimi ga ne, ér: “Né hingir er Aôndo nahan, né gba fan kwagh u dedoo man kwagh u bo.”

10 Nahan hingir u Adam man Ifa vea tsua kwagh u ve soo u eren yô. Vea ungwa imo i Yehova shinii, vea ungwa imo i iyô? Maa ve tsua u hemban Aôndo ato. Er ve er nahan yô, ve dondo Satan sha ihyembeato na la. Ve venda Yehova ér ngu Ter ve ga shi ve pav a na, nahan ve kera zua a mkor sha hemen u Yehova la kpaa ga.—Gen. 3:6-13.

11. Yehova yange na ihyembeato ian ga sha ci u nyi?

11 Er Adam man Ifa hemba Yehova ato yô, ve kera lu vough ga. Heela tseegh ga, ihyembeato ve la yange i na yô, ve gba ica a Yehova sha ci u “ashe [na nga] wang je, a gande u kenger sha iferkwagh.” Sha nahan yô, un “fetyô u kenger sha kwaghbo ga.” (Hab. 1:13) Luun er yange una ne iferkwagh ian yô, kwagh la ma a vihi mlu u dedoo u akaauma cii, a Sha man a shin tar kpaa. Kwagh u hemban cii je yô, luun er Aôndo yange er kwagh môm sha isholibo i ken sule u Eden la ga yô, ma i kera ne un jighjigh ga. Kpa Yehova kor atindi a na vough vough; peren a ga. (Ps. 119:142) Sha nahan yô, er Adam man Ifa lu a ian i eren kwagh u ve soo nahan kpa, kwagh la na ve ian i peren tindi u Aôndo ga. Er ve hemba Yehova ato yô, ve kpe shi ve hide shin vuulevu, u yange i er ve a mi la.—Gen. 3:19.

12. Lu nyi i er ônov mba Adam?

12 Adam man Ifa yange mba ye ityamegh ki  kon la yô, Yehova kera lumun ér ve lu ken tsombor na ga. Aôndo maa zenda ve ken sule u Eden la, nahan ve lu a ian i hiden nyôron ker sha won ga. (Gen. 3:23, 24) Er Yehova er nahan yô, tese je ér yange de ve ér ve tagher a akaabo a a due ken isholibo i ve er la yô, man lu sha inja je. (Ôr Duteronomi 32:4, 5.) Er Adam kera lu vough ga yô, kwagh la na kera lu a aeren a Aôndo la vough ga. Adam yange ta mlu na u ken hemen u doon tsung la kera tseegh ga, kpa va ônov nav a myen man isholibo kua ku kpaa. (Rom. 5:12) Yange na yô, lu u ônov nav vea fatyô u lun uma gbem sha won ga. Heela tseegh ga, kera lu u Adam man Ifa vea fatyô u lun a ônov mba lun vough ga, shi lu u wan ve môm kpa nana fatyô u maren wan u vough ga. Satan Diabolo yange ne Adam man Ifa mba hembe Aôndo ato yô, za hemen u tsughun uumace zan zan nyian.—Yoh. 8:44.

NAAGH KU IPAAN KURA VA SÔR KWAGH U NZUGHUL LA

13. Ka nyi Yehova a soo sha ci u uumace?

13 Nahan cii kpa, dooshima u Aôndo a lu a mi sha uumace la ka u been mayange ga. Er Adam man Ifa yange ve hemba ato nahan kpa, Yehova soo ér uumace ve ya ikyar kôôsôô a na her. Aôndo soo ér or môm nana kpe ga. (2 Pet. 3:9) Sha nahan yô, yange mba hembe ato je maa Aôndo sôr gbenda ver sha er uumace vea fatyô u hiden yan ikyar a na, shi un iyol na kpa za hemen u kuran atindi a na a perapera la. Yehova yange er kwagh ne nena?

14. (a) Ka nyi yange Aôndo er sha u yiman uumace, er i tese ken Yohane 3:16 laa? (b) Ka mpin u nyi se fatyô u wasen mba kwagh u mimi a gbe ve ishima la u zuan a mlumun sha mini?

14 Ôr Yohane 3:16. Ior kpishi mba se lehe ve Ku Umbur u Yesu ne vea fa ivur ne ken ityou. Kpa mpin u a lu yô, ka un ne: Naagh ku Yesu kura na yô, ka u se fatyô u zuan a uma u tsôron nena? Kyampen i se lu eren sha u lôhôn ior Ku Umbur u Yesu la, man shighe u a umbur ku na la, kua shighe u se hide se za sôr mba yange ve va Ku Umbur u Yesu la cii, una fatyô u bughun se ian i wasen mba kwagh u mimi a gbe ve ishima la u zuan a mlumun sha mpin u hange hange la. Alaghga a doo ambaaior la tsung shighe u ve va hingir u kaven wang ér, naagh ku ipaan kura ka gbenda u Yehova a tese se dooshima man kwaghfan na yô. Ka atôakaa a nyi nahan se fatyô u pasen ve sha kwagh u naagh ku ipaan kura?

15. Yesu yange lu kposo a Adam nena?

15 Yehova yange na or u vough u una fatyô u nan naagh ku ipaan yô. Yange gba u or u vough la nana civir Yehova sha mimi shi nana kegh iyol u nan uma u nan sha u paan uumace mba kwagh ve bee kera la. (Rom. 5:17-19) Nahan Yehova tôô uma u waniunda na u ken akaa a a gbe la cii, va wa ken iyav mbu iniunkwase igen, nahan i mar un shin tar ne. (Yoh. 1:14) Yesu maa hingir orumace u vough, er Adam lu sha hiihii la nahan. Kpa Yesu yô, kwagh na kaha a Adam sha ci u yange kura atindi a Yehova la er Aôndo soo ér orumace u vough nana er nahan. Shighe u i lu eren Yesu ican tsung la je kpa, mayange er isholibo ga shi per tindi u Aôndo môm kpaa ga.

16. Naagh ku ipaan kura ka iyua i doon tsung sha ci u nyi?

16 Er Yesu lu or u vough yô, lu u una fatyô u yiman uumace ken isholibo man ku, sha u kpen sha ci ve. Yange er kwagh u Adam yange ma fatyô u eren la vough, inja na yô, lu or u vough shi civir Aôndo sha mimi shi ungwan imo na. (1 Tim. 2:6) Yesu yange na naagh ku ipaan kura sha u bughun “ior kpishi” gbenda u lun uma gbem sha won; ka nomso man kasev kua mbayev je la. (Mat. 20:28) Sha kpôô yô, naagh ku ipaan kura ka kwagh u vesen u a bugh gbenda sha u awashima u Aôndo sha hiihii la a kure vough yô. (2 Kor. 1:19, 20) Naagh ku ipaan kura na  uumace mba civir Aôndo sha mimi mbara cii ishimaverenkeghen i va zuan a uma u tsôron.

YEHOVA BUGH SE GBENDA U HIDEN HEN A NA

17. Naagh ku ipaan kura bugh se ian i nyi?

17 Naagh ku ipaan ku Yehova na la, yange ku nyoon un tsung. (1 Pet. 1:19) Kwagh u uumace gba un ishima kpishi je yô, na wan na u môm môm la va kpe sha ci wase. (1 Yoh. 4:9, 10) Maa Yesu hingir Ter wase, kera lu Adam ga. (1 Kor. 15:45) Er kwagh a lu nahan yô, Yesu hide na se uma tseegh tsô ga; a na se ian i va hiden lun ken tsombor u Aôndo la kpaa. Mimi yô, naagh ku Yesu kura na yô, Yehova una fatyô u lumun uumace ér ve hide ve lu ken tsombor na la, a u un peren atindi a na a perapera la shio. Ka kwagh u surun se ishima er se fe ser shighe ngu van u uumace mba civir Yehova sha mimi cii vea hide a lu vough la ga he? Hen shighe la, vegher u tsombor u Yehova u sha man u shin tar ne la cii, vea gema eren kwagh ken mzough sha hanma gbenda cii. Maa se cii se hingir ônov mba Aôndo.—Rom. 8:21.

18. Yehova una “hoghom cii ken hanma or cii” hanma shighee?

18 Ihyembeato i Satan la yange Yehova u tesen uumace dooshima ga, shi ia fatyô u yangen uumace mba ve yen la u civir Yehova sha mimi kpaa ga. Naagh ku ipaan ku Yehova tindi Yesu va na la, na yô, Yehova una va wase ônov nav cii vea geman eren perapera sha hanma gbenda cii. Nenge imba er uma una doo shighe u hanma or “u nan nenge a Wan, shi nan ne Un jighjigh” la, nana zua a uma u tsôron sha wono! (Yoh. 6:40) Yehova una tese dooshima man kwaghfan na u ganden la sha u wasen uumace ér ve lu vough, er wa ishima sha hiihii la nahan. Maa Yehova Ter wase una “hoghom cii ken hanma or cii” hen shighe la.—1 Kor. 15:28.

19. (a) Aluer se mba a iwuese sha naagh ku ipaan kura yô, kwagh la una mgbegha se u eren nyi? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Se Za Nen Hemen u Keren Ior mba Injaav” la.) (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u dondon nee?

19 Aluer se mba a iwuese sha naagh ku ipaan kura yô, kwagh la una mgbegha se u eren kwagh u se fetyô la cii sha u wasen mbagenev ser, ve fa er ve kpa vea fatyô u zuan a iwasen sha iyua i doon tsung la yô. Gba u ior vea fa er naagh ku ipaan kura ku lu gbenda u Yehova a tese uumace cii dooshima sha u nan ve ishimaverenkeghen i va zuan a uma u tsôron yô. Kpa ka cii kwagh u naagh ku ipaan kura ku er la ga. Ngeren u dondon ne una time sha gbenda u naagh ku Yesu kura ku wase u sôron zayol u Satan yange va a mi ken sule u Eden la yô.