Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Febewari 2017

 Ngeren U Pasen Kwagh U Uma U Or

Aôndo Tese Se Mlumun Na u sha Mhôôn la sha Igbenda Kposo Kposo

Aôndo Tese Se Mlumun Na u sha Mhôôn la sha Igbenda Kposo Kposo

ER TEREM Arthur, lu gumor u soo kwagh u Aôndo kpoghuloo yô, lu a awashima u va hingir pasetô u adua u Methodist la. Nahan cii kpa, awashima na la va gema shighe u ôr ityakerada i Mbahenen Bibilo, maa hii u kohol imôngo a ve la. Ken inyom i 1914 la, i er un batisema shighe u lu anyom 17 la. Yange i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Môm la hen shighe ne kpoghuloo, nahan i kaa a na ér a nyôr shoja. Nahan kpa, er venda u nôngon ityav yô, i za wuhe un ken purusu u ken gar u Kingston, kpentar u Ontario, ken tar u Kanada, tsa ker iwer pue. Mba va dughun Terem ken purusu kera yô, a hii u eren tom u pania la nduuruu.

Ken inyom i 1926 la, Arthur Guest vôso kwase, i yilan un ér Hazel Wilkinson. Ngô u Hazel yange hen mimi ken inyom i 1908 la. Yange i marem ken uwer u Aipor 24, 1931 la, m lu wan u sha uhar ken ônov unyiin mba Arthur mar vea Hazel la. Tsombor wase cii civir Yehova kpoghuloo, shi er Terem soo kwagh u Bibilo kpishi yô, kwagh ne wase se u tesen icivir sha Mkaanem ma Aôndo ken uma wase cii. Tsombor wase duen kwaghpasen u sha uya uya la hanma shighe.—Aer. 20:20.

M ZA HEMEN U LUN PALEGHAA A TAR SHI M LU EREN PANIA ER TEREM NAHAN

Ken inyom i 1939 la, Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar mbira bughur, maa inyom igen i ker yô, i cir tom u Mbashiada mba Yehova ken tar u Kanada. Imakeranta kpishi lu eren uiniongo mba ve wa u sughun tuta shi wan icam i civir tar u Kanada yô. Shighe u uiniongo mban vea zaan hemen yô, i nam ian vea anngôm u kwase u vesen Dorothy ér se due ken klase kera. Kpa kwagh u kpiligh mo iyol yô, iyange igen tica wam nôngo ér una heem sha u kaan ér mo m cie kwagh yum. Maa mba va dugh makeranta yô, mbayevmakeranta mba ken klase wam kpishi gbidyem je m gba. Kpa gbidiv mbura gema seer taver ishima i m kange mer me “hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior” la.—Aer. 5:29.

Ken uwer u Julai inyom i 1942 la, i erem batisema shin zege derôm u mnger ken sule ugen, shighe u m lu anyom 11 la. Yange i doom u eren ishuen pania sha ashighe a i ne se memyol yô. Inyom igen la, m kohol anmgbianev mbagenev utar se yem hen haregh u tiônnongo pasen kwagh her ga yô, se za pase mbasôngon  ikyon kwagh, vegher u ken imbusutarimese i kpentar u Ontario la.

Sha iyange i Mei 1, 1949 la, m hingir pania u keke. Shighe u afishi a branci u ken tar u Kanada lu eren tom u maan kwagh la, i yilam ér m za wase tom, maa mba ker sha iyange i Disemba 1 yô, m hingir môm ken tsombor u Betel la. Yange i tesem m fa u gberen ityakerada a ikyekye igen i i yer ér flatbed la, hen ijiir i gberen ityakerada, ape i kaa ér mo m eren tom la. M tsa per u gberen trak ugen ukasua imôngo. Trak ne ôr kwagh u ican i yange i lu nan ior mba Yehova ken tar u Kanada la.

Shighe kar yô, m gema eren tom vea Gbaatom u Nengen sha Tomshiren la, nahan iyange igen m tôv upania mbagenev mba ve va u nengen afishi a branci wase, shighe u ve lu yemen u za eren tom u pasen kwagh hen Quebec, ape i lu tôvon ior mba Yehova a ican kpoghuloo la. Môm ken upania mban lu kwase u i yilan un ér Mary Zazula, u due hen gar u Edmonton, kpentar u Alberta la. Er un vea anngô na u vesen Joe, ve venda u den Bibilo i henen yô, mbamaren vev mba ve zaan adua u Mbakristu ugen la zenda ve hen ya kera. Ken uwer u Jun 1951 la, i er ve uhar cii batisema, maa iwer ateratar ngi kar yô, ve hii pania u eren. Shighe u m lu tôvon Mary la, mnenge u lu a mi sha kwagh u akaa a ken jijingi la doom. Tsô m kaa ken ishima mer, ‘Aluer kwagh za iyol ga yô, kam inja er ka wankwase u me va vôso je ne nahan.’ Iwer itiankarinyiin ngi kar yô, se er ivese sha iyange i Janawari 30, 1954 la. Kasua môm kar yô, i lôhô se ér se za makeranta u tsaase mbatamen mba sôron atôônanongo la. Se mba been makeranta ne yô, se za sôr atôônanongo a hen kpentar u Ontario, vegher u ken imbusutarimese la, ken atô u anyom ahar.

Er tom u pasen kwagh sha tar cii la lu vesen seer a seer yô, kwagh gba sha mbamishen kpishi je. Er yange tar u Kanada u ndôhôr keghelee sha shighe u hir shi amunan a nyima tsung sha shighe u iceenyolough, kpa se wa ishima a mi yô, se hen ser hanma ijiir i i tindi se u za eren tom cii, ican a lu her nan nan kpa, se fatyô. Se mba ze klase u sha 27 u Makeranta u Gileadi la se mba been ken uwer u Julai 1956 yô, i tindi se ken uwer u Novemba, se za hii tom wase u mishen la ken tar u Brazil.

SE ZA ER TOM U MISHEN KEN TAR U BRAZIL

Yange se mba za nyer hen branci u ken tar u Brazil la yô, i hii u tesen se zwa u Portuguese la. Se mba henen igbenda i ior sughun ayol a ve shi se mba ker gbenda u nan or magazin ken atô u miniti môm tseegh ken ityough yô, i na se ian i duen kwaghpasen. Yange i due se a mhen nahan ér, aluer orya tese isharen yô, se ôr nan avur a Bibilo a a pase er uma una va lu ken Tartor u Aôndo la yô. Sha iyange i se hii duen kwaghpasen la, kwase ugen kegh ato a vese zulee, nahan m ôr un takerada u Mpase 21:3, 4, m been yô, m gba m hume! Er tar u Brazil tsee tsung, shi lu a hoghor mo iyol a iceenyolough ne ga yô, gba u me za hemen u nôngon a mi her.

Yange i tindi se ken gar u Campos ér se za er tom u mishen her, ape atôônanongo a lu hegen 15 la. Se mba za nyer yô, lu annongo môm tseegh lu hen gar ne ye, shi iyaagh ki mbamishen lu i môm tseegh, ki anmgbianev  mba kasev unyiin lu her yô. Ka ati a ve je ne: Esther Tracy man Ramona Bauer man Luiza Schwarz kua Lorraine Brookes (u i yer un hegen ér Wallen la). Tom u i nam hen iyaagh kin yô, lu u kiren shi kôôn akondo, kua u taven ikyon i keer usu eren kwaghyan. Sha Hiitom ugen la, se mba henen Iyoukura tugh se mba been yô, kwagh ugen va se inya aburabur. Kwase wam yav shin ikyônough ki lugh lugh, lu memen shi tan tadi vea mo sha akaa a a za hemen ken iyange la yô. Va kighir ér una mough sha yô, iyô due shin ikyônough kira, maa or kera za hwange a or ga zan zan m kar wuan i.

Se mba henen zwa u Portuguese inyom i môm i kar yô, i nam tom u ortamen u sôron atôônanongo. Er se lu ken agar yô, se eren akaa ken uma wase akuma akuma; se lu a usu u latriki ga, shi se yaven sha ubutu shi se zenden sha ikyekye i nyinya kpelan a kpela yô. Shighe ugen la, se yem kwaghpasen hen haregh ugen u i lu a vande pasen kwagh her ga yô. Yange se nyôr igirgirdogo se za hen gar ugen sha iwo, maa se kôr haya hen ruumyou ugen hen makeranta u mbayevmakeranta tsaan her yô. Branci wase yange tindi se a umagazin 800 ér se er tom u pasen kwagh ne a mi. Se zende gbenda u zan postu ofiisi za kuran mbaakwati mba i wa umagazin mban ker la, yemen a mi ape se tsaan la.

Ken inyom i 1962 la, i er Makeranta u Tsaase Mbatamen man Udiakon la sha ci u anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve lu eren tom mishen la, ken tar u Brazil cii. Yange i tindim ér m zenden m hemen makeranta ne ajiir kposo kposo. M er kwagh ne nahan kuma iwer ataratar, a Mary shio. M tese mbayevmakeranta kposo kposo hen gar u Manaus man Belém man Fortaleza man Recife kua Salvador. M hemen mkohol u vesen ugen u i er hen zege iyou igen i zan iti tsung, hen gar u Manaus la. Ura u vesen yange u nôô kpishi, nahan u vihi se mngerem ma man, shi se kera lu a ijiir injaa i yôron iwer yan hen mkohol ne ga. (Sha ayange a tsuaa la, i yôron sha mbamkohol mba vesen i naan ior.) Tsô m lam a orshoja u vesen ugen u fan kwagh, nahan a lumun i na se mngerem ma man sha ayange a i er mkohol la cii, shi tindi ushoja mbagenev va tim utenti mba vesen uhar sha u i yôron shi i yaan kwagh ker.

Shighe u m lu her ga la, Mary lu pasen kwagh hen ijiir igen i eren kpenga, ape kwagh hemban gban ior sha inyaregh ki keren, shi mba lamen zwa u Portuguese lu her la. Yange fatyô u hiin iliam a or môm ken Bibilo hen ijiir ne ga, nahan a kaa a mba shin Betel mbagenev ér, “Ijiir i mayange me soo u za lun her ga yô, ka tar u Portugal.” Maa kwagh u kpilighyol er! Ica kera gba ga je maa se ngohol washika u lôhôn se ér se za pase kwagh ken Portugal. Shighe ne i cir tom wase u pasen kwagh la ken tar la, kpa se lumun u za eren tom ne, shin er sha hiihii la taver Mary nahan kpaa.

I TINDI SE KEN TAR U PORTUGAL

Yange se za nyôr hen gar u Lisbon, tar u Portugal ken uwer u Agusutu 1964. Udasenda mba tar u Portugal yange ve de akaa cii ve ver ishima u tôvon anmgbianev asev a ican kpoghuloo. Er kwagh lu nahan yô, kera lu hange hange u anmgbianev mba hen ityônya vea kegh se gbenda ga, shi se palegh u za lun a ve imôngo.  Se mba nyer yô, se za kôr haya hen anruumyou ugen, se lu her shighe kpuaa, se lu keghen shighe u a na se ian sha tindi u lun ken tar la yô. Se mba zough a takerada u lun ken tar la yô, se za kimbi ya ugen haya. Ken uwer u Janawari 1965 la, se fatyô u lamen a afishi a branci. Ken masejime se za mkombo u tiônnongo sha kwa u hiihii, shin er se kera za ga kuma iwer itian nahan kpaa. Nahan doo se kpen kpen!

Yange se kav er udasenda zaan sha uya mba anmgbianev hanma iyange sha u vea kôr ve yô. Er yange i wuhe Ayou a Tartor yô, i nyôron mbamkombo mba tiônnongo sha uya mba anmgbianev. Yange i kôr Mbashiada kpishi i yem a mi sha utashan mba dasenda sha u za tôvon ve. Yange a kôr anmgbianev yô, i na ve ican kpoghuloo ér ve pase ati a mba ve hemen mbamkombo la. Sha nahan yô, anmgbianev de u yilan ayol a ve sha ati a uter vev, ve gema yilan sha ati a i na ve kpôô kpôô la, er José shin Paulo nahan. Tsô se kpa se gema eren nahan.

Kwagh u hemba gban se ishima yô, lu u nan anmgbianev asev kwaghyan u ken jijingi. Tom u Mary yô, lu u gberen ngeren mba Iyoukura i henen kua ityakerada igen sha upipa mba taver iyol mba i tôô i er ukôpi mbagenev a mi yô.

I PAA LOHO U DEDOO IYOL KEN KOTI

Ken uwer u Jun 1966 la, i nyôr ijir i vesen igen ken koti hen gar u Lisbon. I lu ôron Tiônnongo u Feijó u kuman iorov 49 la cii ijir ér ve nyôr mkombo hen ya u anmgbian ugen yum, nahan ve per tindi. Kpa cii man ve za ijir ne yô, m wa ve agoyol sha u pinen ve mbampin, inja er m ngu loya u gomoti u a yer ve ijir la nahan. Er se fa ser ijir ne ia hemba se nahan kpa, shi se kav er kwagh ne una gema a lu shiada i vesen yô. Loya wase yange paa se iyol gbar gbar sha u ôron kwagh u Gamaliel u lu sha ayange a mbaapostoli la. (Aer. 5:33-39) Mbaabaver samber a loho u sha kwagh u ijir yase ne, shi i wuhe anmgbianev mba nomso man mba kasev mba 49 mban sha ashighe kposo kposo. Kpa or môm i wuhe nan yina ayange 45 ga, shi hemba iwer itian man tiôn kpaa ga. Saan se iyol kpishi u kaan ser, loya wase u lun a vangertiôr la yange lumun ér i hen Bibilo a na shi lu zan mbamkombo cii ve mase kpen ye.

Ken uwer u Disemba 1966 la, i nam tom u nengen sha branci cii, nahan m vihi shighe kpishi u ôron ajir. Yange se nôngo sha afatyô wase cii se pase atôakyaa a tindi a lumun a mi u tesen ér gba u a na Mbashiada mba Yehova ian i civir Aôndo ken tar u Portugal gbar gbar yô. (Fil. 1:7) Nahan ken masejime sha iyange i Disemba 18, 1974 la, tindi na se ian i civir Aôndo sha ishima yase. Anmgbian Nathan Knorr man Anmgbian Frederick Franz yange ve mough hen afishi a ase a shin itine la, ve va se inya hen Portugal sha u va ember a vese imôngo sha mkombo u vesen ugen u se zua hen gar u Oporto man gar u Lisbon la. Ior mba ve za mkombo ne cii lu iorov 46,870.

Yehova yange bugh gbenda sha u mvese a va ken uicile mba i lamen zwa Portuguese her yô, kua uicile  mbagenev er Azores man Cape Verde man Madeira kua São Tomé and Príncipe nahan. Mvese ne na yô, gba u se maa afishi a branci a vesen, nahan se va kure isharen yase ne ken inyom i 1988 la. Sha iyange i Aipor 23 ken inyom la, Anmgbian Milton Henschel hemen sha u tseghan afishi a ase a he ne. Lu iorov 45,522 za mkombo u tseghan afishi a branci ne ye, shi saan ve iyol tsung. Lu kwagh u sagher iyol er anmgbianev mba nomso man mba kasev 20, mba yange ve er tom u mishen ken Portugal ve hide ve va mkombo u doon tsung ne yô.

SE ZUA A IWASEN KEN IKYAV I JIGHJIGH U NAN I ANMGBIANEV MBAGENEV VER LA

Se er tom imôngo vea anmgbianev mba lun a jighjigh u nan ken anyom a karen ne, nahan kwagh ne wase uma wase kpishi. Yange m hen kwagh u injaa kpishi shighe u m lu wasen Anmgbian Theodore Jaracz ken zende u se za u sôron afishi a branci agen la. Afishi a branci a se za a inya ne lu nôngon a zayol u vesen ugen, man Kômatii u Nengen sha Branci la nôngo sha afatyô na cii u sôron zayol la, kpa kanshio. Nahan Anmgbian Jaracz taver kômatii la ishima sha u kaan ér: “Ka shighe u se na icighan jijingi ian ér a er tom je ne.” Shi mo vea kwase wam Mary yange se tema imôngo vea Anmgbian Franz man mbagenev, shighe u se za zende ken Brooklyn, anyom a karen ken ijime kpishi la. Yange mba kaan a Anmgbian Franz ér a kure imôngo i se tema aikighe la sha u ôron kwagh u tom u a er Yehova anyom imôngo la yô, a kaa ér: “Ka kwaghwan u m lu a mi je ne: A taver nan nan kpa, de undun nongo u Yehova ga. Ka nongo ne tseegh u lu eren tom u Yesu yange kaa a mbahenen nav ér ve eren la ye; ka tom u pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo je la!”

Mo vea kwase wam se zua a msaanyol u mimi sha u eren kwagh u Franz yange kaa la. Ka sea hen sha vannya u yange se za ubranci kposo kposo la nahan, i doo se je i gande. Vannya la bugh se ian i wuese agumaior man mbaganden cii, shi taver ve ishima ser ve za hemen u tesen icivir sha ian i doon tsung i ve lu a mi i eren Yehova tom la.

Anyom kar hegen kpishi, nahan mo vea kwase wam cii se hemba anyom 80. Kwase wam ngu nôngon a iangev kpishi hegen. (2 Kor. 12:9) Atsan a se tagher a mi la, taver jighjigh wase kua ishima i se kange u zan hemen u civir Yehova sha mimi la. Ka sea hide a gbidye kwar sha uma wase yô, i kera lu se ican ga u nengen er Yehova a tese se mlumun na u sha mhôôn la sha igbenda kposo kposo yô. *

^ par. 29 Shighe u i lu kohol iyol i gberen ngeren ne la, Douglas Guest kpe. A civir Yehova sha mimi zan zan a kar kpen sha iyange i Oktoba 25, 2015 la.