Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Febewari 2017

Mbampin Mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Mbampin Mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Apostoli Paulu yange nger wener Yehova “Una lumun ér i̱ va mee ne i̱ hemba agee a en ga.” (1 Kor. 10:13) Nahan kwagh la tese ér Yehova ka a tsenga fan ican i se fatyô u wan ishima a mi la, maa a va a i sha a vesee?

Aluer mlumun u sha mpin la ka een yô, nenge ase er kwagh ne una bende a vese sha gbenda u vihin tsung yô. Anmgbian u nomso ugen u wan na u nomso yange sende iyol na yô, pine ér: ‘Yehova yange tsenga fan ér, aluer wan wase sende iyol na kpe yô, mo vea kwase wam se fatyô u wan ishima a ku na laa? Kwagh ne yange er sha ci u Aôndo vande fan ér se fatyô u wan ishima a mini?’ Nahan yô, doo u se na jighjigh ser Yehova fe hanma kwagh u una er ken uma wase yôô?

Se time sha Mkaanem ma Paulu ma i nger ken 1 Mbakorinte 10:13 la vighe vighe yô, se kure ikyaa ser: Ityôkyaa i môm ngi ken Bibilo i i tese ér, Yehova ka a tsenga fan ican i se fatyô u wan ishima a mi la, maa a va a i sha a vese ga. De se nenge nen atôakyaa anyiin aa a ne ve se kure ikyaa nahan yô.

Kwagh u hiihii yô, Yehova na uumace ian i tsuan kwagh u ve soo u eren la. Yehova soo ér se tsua kwagh u se er ken uma wase la iyol yase. (Dut. 30:19, 20; Yos. 24:15) Aluer se tsua u eren kwagh u vough yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova una hemen se. (Anz. 16:9) Kpa aluer se tsua u eren kwagh u vough ga yô, akaabo a a due ker la cii aa tser se. (Gal. 6:7) Aluer Yehova ngu tsuan atsan a a va tser se la yô, una lu yange se u eren tom a ian i a ne se u tsuan kwagh u se soo u eren la ga he?

Kwagh u sha uhar yô, Yehova yangen ér “shighe man aikyôr” ve de va tseren se ga ze. (Orpa. 9:11) Aikyôr mba alaghga vea va se a akaa a vihin agen la, vea tser se sha ci u se mba hen ijiir i bo man sha shighe u bo kpaa. Yesu yange ôr kwagh u aikyôr u vihin tsung u gôgôyou yôhôr wua iorov 18 la, nahan kpa gema kaa ér aikyôr ne yange tser ior mban sha ci u Aôndo soo ér kwagh a lu nahan ga. (Luka 13:1-5) Nahan shighe u aikyôr a er ior mbagenev ve war, kpa mbagenev ve kpe yô, doo u se hen ser ka Aôndo a vande tsuan mba vea war man mba vea kpe la yee?

Kwagh u sha utar yô, gba u hanma wase nana za hemen u civir Yehova sha mimi. Umbur wer, Satan kaa ér aluer mbacivir Yehova cii tagher a ican yô, vea kera za hemen u civir Yehova ga. (Yobu 1:9-11; 2:4; Mpa. 12:10) Aluer Yehova palegh se a atsan agen sha ci u a nenge ér a taver gande u se wa ishima a mi yô, kwagh la una tese ér kwagh u Satan  yange kaa ér se mba civir Aôndo sha ci u mtsera wase tseegh la ka mimi ga he?

Kwagh u sha unyiin yô, Yehova ka a tsua u fan akaa agen a a eren se la ga. Kwagh u ior ka ve hen ér Aôndo ka a vande tsuan atsan a a va tser se la tese ér, Aôndo fa hanma kwagh wase cii. Kpa Ruamabera lumun a imba mnenge ne ga. Kpa Aôndo una fatyô u fan kwagh u ken hemen. (Yes. 46:10) Bibilo tese ér ka a tsua u fan akaa a ken hemen a a soo u fan kwagh sha mi la tseegh. (Gen. 18:20, 21; 22:12) Sha nahan yô, Yehova ka a er tom a tahav mbu a lu a mi u fan kwagh u ken hemen la sha gbenda u u tese icivir sha ian i se lu a mi i tsuan kwagh u se soo u eren la yô. Yehova ka Aôndo u dooshima man u perapera, nahan we ave sha ian i se lu a mi i tsuan kwagh u se soo u eren la ga.—Dut. 32:4; 2 Kor. 3:17.

Nahan yô, se er nan ve se kav mkaanem ma Paulu nger wener: “Aôndo . . . Una lumun ér i̱ va mee ne i̱ hemba agee a en ga” laa? Paulu lu kaan ken ivur ne ér ka shighe u se tagher a atsan la, Yehova ka a na se tahav mbu wan ishima a mi ye, ka i lu shighe u se lu a tagher a mi ga la ze. * Mkaanem ma apostoli Paulu ne taver se ishima ér, aluer se suur sha Yehova yô, atsan a se tagher a mi ken uma cii, Yehova una wase se. (Ps. 55:22) De se time sha atôakyaa a vesen ahar a a ne ve Paulu yange ôr kwagh ne yô.

Kwagh u hiihii yô, atsan a se tagher a mi la cii ka a “hemban or ga.” Atsan a a tseren se la cii ka i lu a a vande tseren ior mbagenev yô. Nahan aluer se suur sha Aôndo yô, aa fatyô u hemban se u wan ishima a mi ga. (1 Pet. 5:8, 9) Ken avur a a kase 1 Mbakorinte 10:13 la, Paulu pase ameen a yange Mbaiserael tagher a mi ken taaikyôngo la. (1 Kor. 10: 6-11) Atsan la cii lu a yange vande tseren ior mbagenev yô, shi lu atsan a ganden Mbaiserael mbajighjigh mbara u wan ishima a mi ga. Paulu yange ôr kwa nyiin ér “mbagenev ken ve” hemba ato. Kwagh u hemban vihin je yô, Mbaiserael mbagenev yange ve suur sha Aôndo ga, nahan ve hemba un ato.

Kwagh u sha uhar yô, “Aôndo yô, ka u jighjigh.” Gbenda u Aôndo a eren kwagh a ior nav la tese er a eren kwagh a “mba A doo ve ishima man ve we atindi Na ikyo” la sha mimi yô. (Dut. 7:9) Kwagh la shi tese er Aôndo a kuren ityendezwa na hanma shighe cii yô. (Yos. 23:14) Akaa a Yehova yange er a mbacivir un sha mimi ken ijime la tese ér, mba ve soo un shi ve ongo imo na yô, una kure uityendezwa uhar mba a er ér una wase ve hanma shighe u ve tagher a atsan la. Ka uityendezwa mba shon je ne: (1) Yehova una de ér ma imeen i va ta sha a vese je i gande se u wan ishima a mi ga. Shi (2) “Una bugh [se] gbenda u waren.”

Yehova “surun se asema sha atsan a ase cii”

Yehova ka a bugh mba ve suur sha a na la gbenda u waren shighe u ve tagher a atsan la nena? Jighilii yô, una fatyô u karen a ma ican kera. Kpa umbur mkaanem ma Paulu man ér: ‘Yehova una bugh ne gbenda u waren sha er ne̱ tile dông yô.’ Sha nahan yô, ‘una bugh gbenda u waren’ sha u nan se kwagh u una wase se u wan ishima a imeen shon yô. Nenge ase igbenda igen i alaghga Yehova una bugh se gbenda u waren yô:

  • Yehova “surun se asema sha atsan a ase cii.” (2 Kor. 1:3, 4) Yehova ka a er tom a Mkaanem nam man icighan jijingi na kua kwaghyan u wanakiriki u jighjigh a ne se la sha u nan se ishima surun.—Mat. 24:45; Yoh. 14:16; Rom. 15:4.

  • Ka a wase se sha ikyev i icighan jijingi na. (Yoh. 14:26) Shighe u se tagher a atsan yô, icighan jijingi ka a wase se u umbur avur a Bibilo man akaawan a Bibilo a a wase se u tsuan akaa a vough a se er la.

  • Yehova una fatyô u wasen se sha ikyev i mbatyomov nav.—Heb. 1:14.

  • Yehova una fatyô u wasen se sha ikyev i mba se civir un a ve imôngo la, sha mkaanem vev man aeren a ve, nahan se zua a ‘ishimasurun.’—Kol. 4:11.

Nahan se kure ikyaa ser nyi sha mkaanem ma Paulu ma i nger ken 1 Mbakorinte 10:13 laa? Se kure ikyaa ser, mayange je Yehova tsough atsan a a va tser se la sha ci wase ga. Kpa shighe u se tagher a atsan ken uma wase yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser: Aluer se suur sha Yehova a ishima i môm yô, mayange una de ér atsan a ta sha a vese je i gande se u wan ishima a mi ga, shi una bugh se gbenda u ua wase se u tilen dông yô. Sha kpôô yô, mkaanem man na se ishimasurun je gande!

^ par. 2 Ishember i ken zwa Grika i i gem ér “imeen” la, a fatyô u geman i sha gbenda ugen ér “mtaver, shin ican.”