Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Febewari 2016

Hen Kwagh hen Ior mba Ve Civir Yehova sha Mimi La

Hen Kwagh hen Ior mba Ve Civir Yehova sha Mimi La

“Ka nyi TER A keren her a we, saa u eren kwagh u mimi man u soon u zungwen mhôônom, man u hiden a iyol ijime er u zenden vea Aôndo wou la gaa?”—MIKA 6:8.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 63, 43

1, 2. Davidi yange tese ér un ngu civir Yehova sha mimi nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

SAULU vea ushoja nav 3,000 yange ve lu keren Davidi ken taaikyôngo u Yuda ér vea wua un. Kpa tugh mbu gen yô, Davidi vea nomsombaiorov nav za due ape Saulu vea ushoja nav haa afo la. Ve cii ve lu mnya, nahan Davidi man Abishai kar mbeker mbeker, aver ushoja mbara, za nyôr ape Saulu yav la. Tsô Abishai ôr kwagh a Davidi ivarvase, kaa ér: “Shi de m̱ tume un iwange kwa môm, i̱ kar i̱ kôr shin inya, me tume un kwa har je ga.” Kpa Davidi lumun ér a wua Saulu ga. A kaa a Abishai ér: “De woo un ga; gadia ka an nana cihi nana za uwegh ku nan sha or u TER, u i shigh un mkurem, man nana lu a ishô?” Tsô Davidi kaa ér: “TER A̱ yangem, m̱ de ze uwegh agh sha or u TER, u i shigh un mkurem la ga.”—1 Samuel 26:8-12.

2 Davidi yange fa kwagh u gba u una er ve a tese ér ngu civir Yehova sha mimi yô. A fa ér gba u una na Saulu icivir, shi mayange  mhen va un ken ishima u eren un kwaghbo ga. Sha ci u nyi? Sha ci u Aôndo tsua Saulu ér a lu tor u Iserael. Nyian kpa, Yehova soo ér ior nav cii ve civir un sha mimi, shi ve naan mba un ne ve tahav la icivir, er sha ayange a tsuaa la kpa lu nahan.—Ôr Mika 6:8.

3. Abishai yange er kwagh a Davidi sha mimi nena?

3 Abishai yange na Davidi icivir sha ci u fa ér Aôndo tsua Davidi ér a lu tor. Kpa Davidi va hingir tor yô, a er asorabo a vesen. A er idya a kwase u Uria, shi kaa a Yoabi ér a nôngo i wua Uria ken utya kpee. (2 Samuel 11:2-4, 14, 15; 1 Kroniku 2:16) Yoabi lu anngô u Abishai, nahan alaghga tsô Abishai ungwa kwagh u Davidi er ne, kpa a za hemen u nan Davidi icivir her. Shi Abishai lu kurutya, nahan alaghga yange ma nôngo ér una hingir tor sha tahav mbu lu a mi la, kpa mayange er nahan ga. A gema a wase Davidi shi a kura un sha ikyev i mbaihyomov nav kpaa.—2 Samuel 10:10; 20:6; 21:15-17.

4. (a) Davidi yange ver ikyav i civir Aôndo sha mimi nena? (b) Ka ikyav i unô shi se lu timen sha mini?

4 Davidi yange civir Yehova sha mimi sha ayange a uma na cii. Shighe u lu iyev la, a wua ikyôror Goliati, u lu tuhwan Yehova kua Mbaiserael la. (1 Samuel 17:23, 26, 48-51) Shighe u Davidi lu tor la, profeti u Yehova Natan, va kôôm un, sha ci u asorabo a a er la. Fese je Davidi lumun ibo, shi gema ishima. (2 Samuel 12:1-5, 13) Shi shighe u Davidi bee iyol la kpa, a na akaa a injaa kpishi ér i magh tempel u Yehova. (1 Kroniku 29:1-5) Ikyav tese wang ér, er Davidi er akaabo a vesen ken uma na nahan kpa, mayange a de u civir Yehova sha mimi ga. (Pasalmi 51:4, 10; 86:2) Ken ngeren ne, se lu timen sha ikyav i Davidi man i ior mbagenev mba sha ayange a na la, shi se hen se fa er i gbe u se hemba soon Yehova a hanma orgen cii yô. Shi se time sha aeren agen a a wase se u eren kwagh ne yô.

U FATYÔ U CIVIR YEHOVA SHA MIMI KPA?

5. Ka nyi se hen ken ieren i Abishai i sha mi ga laa?

5 Shighe u Abishai soo u wuan Saulu la, lu tesen ér un ngu eren kwagh a Davidi sha mimi. Kpa er Davidi fa ér ka kwaghbo u wuan “or u TER, u i shigh un mkurem” yô, a lumun ér Abishai a wua Saulu ga. (1 Samuel 26:8-11) Ka kwagh u vesen u se hen ken kwagh ne je ne: Shighe u i gbe u se tsua or u se hii ungwan imo i nan yô, gba u se gbidye kwar sha akaawan a Bibilo a a fatyô u wasen se hen shighe la yô.

Hemba kan a inja cii u se civir Yehova sha mimi a u eren ishima i mbagenev la

6. Er sha marami wase je, ka se soo u eren kwagh a mba hen tsombor man azende a ase sha mimi nahan kpa, gba u se wa ikyo sha ci u nyi?

6 Sha marami wase je, ka se soo u eren kwagh sha mimi a or u nan doo se ishima yô, er ijende yase shin or u hen tsombor wase nahan. Kpa er se yen yô, kwagh ne una fatyô u tsumen a vese. (Yeremia 17:9) Aluer or u nan doo se ishima nan ngu eren isholibo shi nan undu mimi yô, gba u se umbur ser hemba kan hange hange u Yehova una hemba doon se ishima a hanma orgen cii.—Ôr Mateu 22:37.

7. Anmgbian u kwase ugen yange tese ér un ngu civir Aôndo sha mimi shighe u tagher a kwagh u taver la nena?

 7 Aluer i dugh or u hen tsombor wou ken tiônnongo kera kpa, u fatyô u tesen Yehova wer u ngu civir un sha mimi. Ikyav i tesen yô, yange i dugh ngô u anmgbian u kwase ugen u i yer un ér Anne yô, ken tiônnongo kera. Nahan iyange igen a yila Anne sha telefon, a kaa a na ér un soo u van un inya. [1] (Nenge ngeren u shin kpe u a lu sha peeji 25 la.) Ngô u Anne kaa ér un ure kpishi sha ci u tsombor na kera ngu lamen a na ga. Kunya kôr Anne a na, nahan a tôndo zwa ér una nger un washika. Kpa cii man Anne a nger washika la yô, a gbidye kwar sha akaawan a Bibilo agen. (1 Mbakorinte 5:11; 2 Yohane 9-11) Ngur ngeren washika la yô, a pase ngô na kundu kundu ér ka un yange tsua u undun tsombor ve ye, sha ci u yange za er isholibo shi venda u geman ishima. Anne kaa a ngô na ér, kwagh u una na a hide a saan un iyol yô, a hide hen Yehova.—Yakobu 4:8.

8. Ka aeren a nyi a a wase se u civir Aôndo sha mimi?

8 Shi mbacivir Yehova sha mimi mba sha ayange a Davidi la hiden a iyol ijime shi ve eren kwagh a ior kundu kundu, shi ve taver ishima kpaa. De se nenge nen ase er aeren ne a a wase se u civir Yehova sha mimi yô.

GBA U SE HIDEN A IYOL IJIME

9. Abiner yange nôngo ér una wua Davidi sha ci u nyi?

9 Yonatan wan u Saulu kua Abiner u lu kurutya u akumautya a Iserael la, nenge er Davidi va a ityough ki Goliati hen Tor Saulu yô. Maa Yonatan ya ijende a Davidi shi za hemen u eren kwagh a na sha mimi. (1 Samuel 17:57–18:3) Kpa Abiner yô, er nahan ga. Jighilii je yô, va wase Saulu u soo u wuan Davidi la sha shighe ugen la. (1 Samuel 26:1-5; Pasalmi 54:3) Yonatan man Abiner cii yange ve fa er Aôndo soo ér Davidi a hingir tor u Iserael yô. Saulu va kpe kera kpa, Abiner ta ikyar a Davidi ga. Er ma sue Davidi yô, gema lu nôngon ér una ver wan u Saulu, Ishibosheti tor. Ken masejime je yô, alaghga Abiner soo u hingir tor iyol na, shi alaghga lu ityôkyaa i na ve yav a kwase u Tor Saulu ugen je la. (2 Samuel 2:8-10; 3:6-11) Er nan ve gbenda u Yonatan eren kwagh a Davidi la kaha  a gbenda u Abiner eren kwagh a Davidi laa? Lu sha ci u Yonatan civir Yehova sha mimi shi hiden a iyol ijime, kpa Abiner yô, lu nahan ga.

10. Abesalom yange civir Aôndo sha mimi ga sha ci u nyi?

10 Abesalom, wan u Tor Davidi, yange civir Aôndo sha mimi ga sha ci u hiden a iyol ijime ga. Yange soo u hingir tor, nahan a ver “ikyekye kua anyinya sha ci na, man ior akunduahargber mba ve zaan un sha hemen ayem” yô. (2 Samuel 15:1) Shi gema Mbaiserael kpishi asema, ve hingir u dondon un. A nôngo ér una wua ter na je kpaa, shin er fa er lu Yehova ver Davidi tor sha Iserael nahan kpaa.—2 Samuel 15:13, 14; 17:1-4.

11. Kwagh u Bibilo i er sha kwagh u Abiner man Abesalom kua Baruki la una fatyô u wasen se nena?

11 Or ka nana hiden a iyol ijime ga, shi nana soo u lun a tahav kpishi yô, i taver nan u civir Aôndo sha mimi. Ka mimi, Yehova doo se ishima, nahan se soo u lun ior mba soon ayol a ase tseegh, shi wan ifer er Abiner man Abesalom nahan ga. Kpa gba u se wa ikyo sha er se hii u lun a isharen i lun a inyaregh kpishi shin lun a tom u ua na se nengen ser se gba kwagh ga. Kwagh ne una vihi ikyar i se ye a Yehova la. Yange sar Baruki, akawe u Yeremia, u zuan a kwagh u lu a mi ga yô, shighe wa karen, nahan kera lu civir Aôndo saan saan ga. Tsô Yehova kaa a Baruki ér: “Nenge, kwagh u M maa yô, Me yôhôr un, man kwagh u M môôr kpaa, Me wuhe un; kape á lu sha tar cii la. U ngu keren akaa a vesen sha ci wou iyol youwe? De kera keren a ga.” (Yeremia 45:4, 5) Baruki ungwa kwaghwan u Yehova ne. Se kpa doo u se ungwa kwaghwan u Aôndo ne, sha ci u ica a gba tsô una tim botar ne kera.

Shighe u u kaa a anngôu wer a za ker iwasen hen mbatamen yô, u ngu eren a na kundu kundu shi u ngu civir Yehova sha mimi

12. Pase er se soo ayol a ase tseegh ve se fatyô u civir Aôndo sha mimi ga yô.

12 Yange gba u anmgbian ugen ken tar u Mexico, iti na ér Daniel, una tsua or u una hemba soon yô. Yange soo u vôson wankwase ugen u civir Yehova ga yô. Daniel kaa ér: “Shighe u m hii pania u eren la je kpa, m za hemen u ngeren un washika her.” Kpa Daniel va kav ér un wa iyol na ikyo tseegh shi un ngu eren di kwagh u a sar un tsô. Lu civir Yehova sha mimi ga, shi gba u una hide a iyol ijime. Nahan a ôr anmgbian ugen u er tom u ortamen ica gba  yô, kwagh u wankwase shon. Daniel kaa ér: “A wasem u fan ér saa me de u ngeren wankwase la washika ve, a tese ér m ngu civir Aôndo sha mimi ye. M er msen kpoghuloo a mliam ashe acin imôngo, nahan m mase eren kwagh u kaa la. Ica i gbe ga yô, m seer zuan a msaanyol ken tom u pasen kwagh la.” Hegen Daniel vôso kwase u Yehova a doo un ishima yô, shi ngu ortamen u sôron atôônanongo.

KA SEA CIVIR AÔNDO SHA MIMI YÔ, KWAGH LA A WASE SE U EREN KWAGH A IOR KUNDU KUNDU

Aluer ijende you er isholibo i vesen nahan, u fatyô u lamen a nan, shi nengen wer nan za ker iwasen hen mbatamen kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 14 la)

13. Shighe u Davidi er isholibo la, Natan tese ér un ngu civir Aôndo sha mimi, shi er kwagh a Davidi kpa sha mimi nena?

13 Ka sea civir Yehova sha mimi yô, se fatyô u eren kwagh a mbagenev sha mimi shi wasen ve sha gbenda u hemban doon cii. Profeti Natan yange civir Yehova sha mimi shi er kwagh a Davidi sha mimi kpaa. Shighe u Davidi ngohol orgen kwase shi wua or shon la, Yehova tindi Natan ér a za kôôm Davidi. Natan tese ishimataver, nahan er kwagh u Yehova kaa un la. Kpa a gema a er kwagh sha kwaghfan sha u lamen a Davidi kundu kundu. Yange soo ér una wase Davidi a kav er a er asorabo a vesen yô. Nahan a ôr un kwagh u ornyar ugen u yange za ngohol iyôngo i môm môm i icanor ugen lu a mi la. Davidi ongo kwagh ne yô, ishima vihi un ker tsung sha kwagh u ornyar ne er la. Natan maa kaa a na ér: “Ka we je, u lu or shon ye!” Nahan Davidi kav er un er Yehova isholibo yô.—2 Samuel 12:1-7, 13.

14. U fatyô u civir Yehova sha mimi shi eren kwagh a ijende you shin anngôu sha mimi nena?

14 We kpa gba u u ker u eren ishima i Yehova hiihii shi eren a mbagenev kpa kundu kundu man sha mimi. Ikyav i tesen yô, alaghga u fa dedoo wer ma anmgbian nan er isholibo i vesen. Adooga u soo u yeren isholibo i nan la, hemban je yô, aluer nan ngu ijende you i ishima ishima shin nan ngu or u hen tsombor wou yô. Kpa shi u fa wer hemba kan hange hange u civir Yehova sha mimi. Sha nahan yô, er ishima i Yehova, shi er a anngôu kpa kundu kundu, er Natan nahan. Kaa a na wer a za ker iwasen hen mbatamen, a de timbir ga. Aluer a er nahan ga yô, we za ôr mbatamen. U er nahan yô, a tese ér u ngu civir Yehova sha mimi. Shi aluer u er nahan yô, mbatamen vea fatyô u wasen anngôu hiden yan ikyar kôôsôô a Yehova, shi u lu eren a na doo doo. Vea wase un sha gbenda u kundu kundu.—Ôr Levitiku 5:1; Mbagalatia 6:1.

SAA SE LU A ISHIMATAVER VE SE FATYÔ U CIVIR AÔNDO SHA MIMI YE

15, 16. Er nan ve yange gba u Hushai una lu a ishimataver keng ve una fatyô u civir Aôndo sha mimi?

15 Hushai yange lu môm ken azende a Tor Davidi a a er kwagh a na sha mimi yô. Shighe u ior soo u nan Abesalom tor la, gba u Hushai una lu a ishimataver ve una za hemen  u eren kwagh a Davidi sha mimi shi civir Aôndo sha mimi ye. Yange fa er Abesalom va ken Yerusalem a ushoja nav, shi Davidi kpa yevese yô. (2 Samuel 15:13; 16:15) Kpa Hushai gema er nyi? Yange undu Davidi, yem za kohol Abesalom shinii? Ei. Er Davidi bee iyol shi ior kpishi soo u wuan un nahan kpa, Hushai er kwagh a na sha mimi sha ci u lu Yehova ver Davidi tor ye. Nahan Hushai yem za kohol Davidi sha Uwo u Olev.—2 Samuel 15:30, 32.

16 Davidi kaa a Hushai ér a hide a yem ken Yerusalem, a za senge ér un ngu ijende i Abesalom sha er una na Abesalom a ungwa kwaghwan na, i de lu u Ahitofel ga yô. Er uma u Hushai lu sha zongo nahan kpa, a taver ishima shi a ungwa imo i Davidi man Yehova. Davidi yange sôn Yehova ér a wase Hushai, shi Yehova kpa ungwa msen la. Abesalom ungwa imo i Hushai, lu i Ahitofel ga.—2 Samuel 15:31; 17:14.

17. Er nan ve i gbe u se lu a ishimataver ve se fatyô u civir Aôndo sha mimi?

17 Gba u se taver ishima ve se fatyô u civir Yehova sha mimi shi ungwan imo na, geman palegh u eren kwagh u mba hen tsombor wase shin mba se eren tom ijiir i môm vea ve shin mbautahav mba gomoti ve soo la ye. Ikyav i tesen yô, shighe u Anmgbian Taro, u a lu ken tar u Japan la, lu iyev la je, eren kwagh u fatyô la cii sha u i saan mbamaren nav iyol yô. Ungwan imo ve shi eren kwagh a ve sha mimi, sha ci u lu di kwagh u gba u una er ga, kpa sha ci u ve doo un ishima. Kpa Mbashiada mba Yehova mba va hiin u henen kwagh a na yô, mbamaren nav soo ér a de kwaghhenen la. Kwagh ne doo un ga, kpa shi taver un kpishi u pasen ve er un tsough u zan mbamkombo yô. Taro kaa ér: “Ishima yange vihi ve a mo je yô, ve yangem u zan ve inya anyom imôngo. M sôn Yehova mer a wasem me taver ishima me er kwagh u m tsough u eren la. Hegen ve gema inja, nahan ka m zaan ve inya hanma shighe.”—Ôr Anzaakaa 29:25.

18. Ka iwasen i nyi u zough a mi ken kwaghhenen nee?

18 Se kpa se fatyô u zuan a mkom u or ka nan zua a mi u civir Yehova sha mimi la, er Davidi man Yonatan man Natan kua Hushai nahan. Mayange se soo ser se lu er Abiner man Abesalom, mba ve civir Yehova sha mimi ga la nahan ga. Ka mimi, se yina shi ka se er akaabo. Nahan kpa, de se tese nen ser kwagh u a hembe lun se kwagh u vesen ken uma wase cii yô, ka u civir Yehova sha mimi.

^ [1] (ikyumhiange i sha 7) I gema ati agen.