Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Aipor 2016

Za Hemen u Lun Paleghaa a Tar u Mpav a Lu Ker Ne

Za Hemen u Lun Paleghaa a Tar u Mpav a Lu Ker Ne

‘Na nen Aôndo akaa a a lu a na yô.’MATEU 22:21.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 33, 137

1. Se fatyô u ungwan imo i Aôndo man i ugomoti mba uumace nena?

BIBILO kaa a vese ér se ungwan imo i ugomoti mba uumace, kpa shi i kaa a vese ér gba kpee u se ungwan imo i Aôndo hanma shighe. (Aerenakaa 5:29; Titu 3:1) A er nan ve kwagh a lu nahana? Yesu yange ôr se kwagh u una wase se u fan or u i gbe u se ungwa imo i nan yô. A kaa ér gba u se naan “Shisar akaa a a lu a Shisar yô, Aôndo kpaa [se naan] Un akaa a a lu a Aôndo yô.” [1] (Nenge ngeren u shin kpe u a lu sha peeji 26 la.) (Mateu 22:21) Ka sea kuran atindi a gomoti shi sea naan mbatomov mba gomoti icivir shi sea taan kpandegh yô, se mba nan “Shisar akaa a a lu a Shisar” yô. (Mbaromanu 13:7) Kpa hanma shighe gomoti ka una kaa a vese ér se er kwagh u Aôndo a yange yô, se venda u eren kwagh shon, kpa se venda sha icivir.

2. Se er nan ve se tese ser mba paleghaa sha kwagh u pati u taregha?

2 Gbenda môm u ka se na ‘Aôndo akaa a a lu a na’ yô, ka sha u wan ave sha akaa a patii a tar ne ga. Ka se tile paleghaa sha akaa la. (Yesaia 2:4) Er Yehova a ne ugomoti mba uumace ian ér ve hemen yô, se mba hendan a ve ga. Shi se mba we ave sha kwaghmôm u ior ve eren u tesen ér tar ve doo ve ishima tsung  la ga. (Mbaromanu 13:1, 2) Se mba nôngon ser se musan gomoti shin se nôngo mbapatii ve er ishima yase ga, shi se mba haan vota sha u tsuan mbahemenev shin hingir mbapatii kpaa ga.

3. Gba u se za hemen u lun paleghaa a tar ne sha ci u nyi?

3 Atôakyaa nga kpishi aa a ne ve Aôndo a kaa a vese ér se lu paleghaa a tar yô. Ityôkyaa i hiihii yô, se mba kaven Yesu, u yange lu “or u tar ne ga” la. Yange waan ave sha kwagh u patii shin ityav mbi nôngon ga. (Yohane 6:15; 17:16) Ityôkyaa i sha uhar yô, se mba suen Tartor u Aôndo. Er se suen ugomoti mba uumace ga yô, ka se lu a imoshima i wang shighe u se lu pasen ior ser, ka Tartor u Aôndo tseegh ua va sôr mbamzeyol mba uumace cii la. Ukwaghaôndo mba aiev ka ve wa ave sha kwagh u patii, kpa kwagh ne ka a va a mpav hen atô ve. Kpa er se lu paleghaa a tar ne yô, se mba eren kwagh ken mzough vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev sha tar cii.—1 Peteru 2:17.

4. (a) Er nan ve se fe ser a va hemba taver u zan hemen u lun paleghaa a tara? (b) Gba u se wa agoyol hegen sha er se va za hemen u lun paleghaa a tar sha ci u nyi?

4 Alaghga se mba ape se eren pati ga kpa, kwagh a gbe ior sha mi ga yô. Kpa er se lu hemban mgbôghom a mkur u tar u Satan ne yô, a lu hemban taver se u zan hemen u lun paleghaa a tar ne cii. Nyian ne, ior “soo u himen iyongo kpaa ga” shi mba we “uma ve ikyo ga” shin ve taver ityough, nahan vea lu hemban lun ken mpav cii. (2 Timoteu 3:3, 4) Akaa a patii a a va ker a gem kpoo ken ityar i anmgbianev asev mbagenev ve lu la, bende a ve. Ka nahan ve i gbe u se wa agoyol hegen sha er shighe u se va tagher a ma zayol u vesen la je kpa, se za hemen u lun paleghaa yô. Nahan de se time nen ase sha akaa a inyiin a se fatyô u eren sha u wan agoyol yô.

NENGEN UGOMOTI MBA UUMACE ER YEHOVA KPA A NENGEN VE LA

5. Yehova nengen ugomoti mba uumace nena?

5 Gbenda môm u se fatyô u wan agoyol hegen u zan hemen u lun paleghaa a tar ne yô, ka u nengen ugomoti mba uumace er Yehova kpa a nengen ve la. Shighe u Yehova gba uumace la, na ve ian ér ve hemen uumace mbagenev ga. (Yeremia 10:23) Yehova nengen uumace cii ér mba tsombor môm. Kpa ugomoti mba uumace gema va a mpav hen atô u ior, sha ci u ve nenge ér tar ve hemba doon. Ugomoti ka vea lu inja er ve doo je kpa, vea fatyô u sôron mbamzeyol mba uumace cii ga. Shi ugomoti mban kôr Tartor u Aôndo ihyom. Tartor ne hii u hemen ken inyom i 1914 la. Ica a gba ga tsô, ua kar a ugomoti mba uumace mban cii kera.—Ôr Pasalmi 2:2, 7-9.

Wa agoyol hegen sha er u va za hemen u lun paleghaa a tar shighe u a lu ican u eren nahan je kpaa

6. Gba u se eren kwagh a mba gomoti a ne ve tahav la nena?

6 Yehova de ugomoti mba uumace ér ve hemen her sha ci u ve pande ve va a bem shi ve sôr akaa kpuaa. Kwagh ne ka a wase se u pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo la. (Mbaromanu 13:3, 4) Aôndo kaa a vese ér se eren msen sha ci u mba ve lu hemen la je kpaa, sha er vea na se ian i civir un ken bem yô. (1 Timoteu 2:1, 2) Shighe u i er  kwagh a vese sha inja ga yô, se fatyô u keren iwasen hen mba gomoti a ne ve tahav la. Ka kwagh u Paulu yange er je la. (Aerenakaa 25:11) Er Bibilo i kaa ér ugomoti mba uumace mba sha ikyev i Satan nahan kpa, mayange i tese ér ngu hemen hanma or u gomoti a ne nan tahav cii ga. (Luka 4:5, 6) Sha nahan yô, doo u mayange se kaa a or ser Diabolo ngu hemen ma or u gomoti a ne nan tahav ga. Bibilo kaa a vese ér se de toho mbagenev ga.—Titu 3:1, 2.

7. Ka mhen u nyi i gbe kpee u se palegha?

7 Aluer mbamhen shin mbamnenge mba orpatii shin kwe patii ugen mba se a iwasen je kpa, se mba te ikyaa a ve ga. Ka sea er nahan yô, i tese ér se mba ungwan imo i Aôndo. Ashighe agen adooga a lu se zange u eren nahan ga. Ikyav i tesen yô, tôô ase wer, ior hemba gomoti ugen ato, sha ci u a na mba yan ican, kua Mbashiada mba Yehova je kpaa. Aluer kwagh ngu nahan kpa, u za kohol mba ve hembe gomoti ato la ga. Kpa u hen wer mbahembanato mbara mba eren kwagh u vough shi u soo wer ve kighir gomoti la a er ishima vee? (Mbaefese 2:2) Aluer se soo u lun paleghaa a tar ne yô, gba u se palegh ieren i nengen ser vegher môm hemba doon a ugen la. Se tese kwagh ne wang sha kwaghôron man ieren yase.

LU NEN “MBAFANKWAGH” MAN MBALUN “WANG”

8. Shighe u i taver kpishi u zan hemen u lun paleghaa a tar yô, se er nan ve se lu “mbafankwagh” man mbalun ‘wang-na’?

8 Gbenda u sha uhar u se za hemen u lun paleghaa a tar ne yô, ka sha u lun “mbafankwagh er iyô nahan, man wang er mkungum nahan.” (Ôr Mateu 10:16, 17.) Ka se tese ser se mba “mbafankwagh” sha u vanden gbidyen kwar sha mbamtaver mba se va tagher a mi ken hemen la. Shi ka se tese ser se mba “wang” sha u zan hemen u lun paleghaa shighe u se tagher a mbamtaver mba shon la. De se time ase nen sha mbamtaver mban mbagenev kua kwagh u se er ve se za hemen u lun paleghaa la kpaa.

9. Shighe u se lu lamen a mbagenev yô, ka nyi i gbe u se wa ikyo sha mini?

9 Iliam yase. Gba kpee u se wa ikyo shighe u ior ve hii u lamen sha akaa a patii yô. Ikyav i tesen yô, shighe u se lu lamen vea or sha kwagh u Tartor u Aôndo yô, se ôr kwagh u tesen ser se lumun a mbamhen shin mbamnenge mba ma kwe u patii shin orhemen ugen ga, shi se tese ser se venda kpaa ga. De pasen kwagh u uumace ve soo u eren sha u vea sôr mbamzeyol vev la ga, kpa tese ken Bibilo wer ka Tartor u Aôndo ua sôr mbamzeyol mbara gbem sha won ye. Aluer ior soo u van a anyiman sha ma kwagh, er kwagh u ivese i kwase a kwase shin nomsoor a nomsoor gayô iyav mbu vihin nahan yô, ôr ve kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma kaa la, man er u lu nôngon wer u dondo kwagh shon ken uma wou yô. Aluer or kaa ér doo u ma i dugh atindi agen sha, shin ma i gem atindi yô, se mba te ikyaa a nan ga, shi se mba kighir nan ér nana gema mnenge u nan kpaa ga.

Tôô kwagh u u ongo la kar sha “kwaghôron u dedoo” u a lu ken Bibilo la

10. Se er nan ve se za hemen u lun paleghaa a tar shighe u se nenge shin se er abavera?

10 Mbaabaver. Zayol ka una due yô, ashighe agen mbaabaver ve ôr kwagh sha gbenda u tesen wang ér ve ta ikyaa a vegher u ve soo yô. Kwagh ka a lu nahan, hemban je yô, ken ityar i i lu gomoti a tesen er a na abaver la. Aluer zayol due man mbaabaver shin iniongo i nan abaver ta ikyaa a vegher u ve soo la yô, gba kpee u se wa ikyo sha er se hii u henen kwagh er ve  nahan ga yô. Ikyav i tesen yô, pine iyol you wer: ‘Ka i doom u keghen ato a ma ornanabaver sha ci u m lumun a kwagh u ka nan ôr sha kwagh u patii laa?’ Kwagh u una wase u ve u za hemen u lun paleghaa yô, ka u palegh u nengen abaver shin ôron abaver kpishi a a te ikyaa a ma kwe patii la. Kpa gema nôngo ungwan shi ôron abaver a a te ikyaa a ma kwe patii môm ga la. Shi hanma shighe u u ongo kwagh yô, tôô kwagh la kar sha “kwaghôron u dedoo” u a dugh ken Bibilo la.—2 Timoteu 1:13.

11. Aluer akaa a ase gba se kwagh yum yô, alaghga a taver se u zan hemen u lun paleghaa a tar nena?

11 Uyôughyôughmbaakaav. Aluer inyaregh man akaa a se lu a mi la gba se kwagh kpishi yô, alaghga a taver se u lun paleghaa a tar. Yange inyom i 1970 la i kar yô, i ngohol Mbashiada mba ken tar u Malawi kpishi akaa a ve lu a mi cii, sha ci u ve venda u dondon ma kwe patii ugen. Kwagh er vihi yô, ve mbagenev ve venda u undun uma u kundun iyol u ve lu ker la. Anmgbian u kwase ugen u i yer un ér Ruth yô, umbur kwagh u yange za hemen yô. A kaa ér: “Yange i yem a mbagenev uikyangen vea vese imôngo, kpa shighe kar yô, ve dondo kwe patii ugen, nahan ve hide ken ya sha ci u ve soo u yan ican i mbakwarev lu yan hen afo la ga.” Kpa ior mba Aôndo kpishi mba nahan ga. Ka ve za hemen u lun paleghaa, shin er kwagh ne ka a na ve lu a inyar kpishi ga, shin hanma kwagh ve cii a sar nahan je kpaa.—Mbaheberu 10:34.

12, 13. (a) Yehova nengen uumace nena? (b) Se er nan ve se fa ser se mba tan ihyagh a tar wase?

12 Ihyagh. Ashighe kpishi ior ka ve ta ihyagh a kwavyolough ve shin ityô ve shin adini ve shin geri ve gayô tar ve. Kpa Yehova nengen ér or shin kweior hemba ugen ga. Hen a na yô, se cii se mba kwaghmôm. Ka mimi, Yehova gba se cii se mba kposo a mbagenev, shi ka i doo se shi se wuese er a er se nahan yô. A soo ér se de adini wase ga. Kpa a gema a soo ér se henen ser se hemba mbagenev ga.—Mbaromanu 10:12.

13 Mayange doo u se ta ihyagh a ikyurior yase shin tar wase je se hen ser u hemba doon a tar ugen ga. Aluer se mba a mnenge ne yô, alaghga a taver se kpishi u zan hemen u lun paleghaa a tar ne. Ka kwagh u yange er sha ayange a mbaapostoli je la. Yange anmgbianev mbagenev mba ve lu Mbaheberu la, lu eren kwagh a kasev mba côgholov mba ken Grika mbara sha inja ga. (Aerenakaa 6:1) Aluer se hii u lun a imba ihyagh la nahan, se er nan ve se fa? Aluer ma anmgbian u nomso shin u kwase u hen ijiir igen due u a mhen sha ma kwagh nahan, fese je u kaa a nan wer, ‘Se hemba fan u eren akaa heen,’ maa u venda u mhen u nan laa? Aluer kwagh ngu nahan yô, umbur kwaghwan u injaa ne, ér: “Hanma or nana̱ nengen ér orgen hemba nan.”—Mbafilipi 2:3.

YEHOVA UNA WASE U

14. Msen una fatyô u wasen se nena, man ka ikyav i unô ken Bibilo i tese kwagh ne wang-na?

14 Gbenda u sha utar u se za hemen u lun paleghaa a tar ne yô, ka u suur sha Yehova. Sôn Aôndo icighan jijingi na, a wase u u  lun a ishimawan man iyolkôrontsaha. Aeren ne aa wase u, shighe u gomoti a mbie u shin a er kwagh a we dang yô. Shi sôn Yehova a na u kwaghfan sha er u kav kwagh u alaghga u tagher a mi ve, a taver we u zan hemen u lun paleghaa la. Sôn Yehova a wase u, er kwagh u vough hen shighe la. (Yakobu 1:5) Alaghga a kôr u a za wuhe ken purusu shin a tsaha u sha ma gbenda ugen sha ci u u ngu civir Yehova sha mimi yum. Aluer kwagh ngu nahan yô, er msen Aôndo a na u ishimataver sha er u fatyô u pasen mbagenev wang er i hii ve u til paleghaa yô. U fatyô u lun a vangertiôr wer, Yehova una wase u u wan ishima.—Ôr Aerenakaa 4:27-31.

Hen avur a Bibilo aa wase u u za hemen u lun paleghaa a tar la, man aa a pase kwagh u tar u he la

15. Bibilo ia wase se se za hemen u lun paleghaa a tar nena? (Shi nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Mkaanem ma Aôndo Taver Jighjigh Ve u Nan” la.)

15 Yehova na se Bibilo sha u i taver se ishima. Gbidye kwar sha avur a a wase u u za hemen u lun paleghaa a tar la. Nôngo hen avur ne shi kôr a ken ityou, sha ci u aa wase u shighe u u lu a Bibilo ga kpaa. Shi Bibilo ia fatyô u taver ishimaverenkeghen i u lu a mi sha kwagh u Aôndo a tende zwa u eren ken hemen la. Gba u se lu a ishimaverenkeghen ne ve se fatyô u wan ishima shighe u i lu tôvon se a ican la ye. (Mbaromanu 8:25) Tsua avur a Bibilo a a pase akaa a i hembe saren we u va zuan a mi ken tar u he la, nahan tôô wer u ngu ken tar u he shon.

ZUA A IWASEN KEN IKYAV I MBACIVIR YEHOVA SHA MIMI VE VER LA

16, 17. Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i mbacivir Aôndo sha mimi, mba ve za hemen u lun paleghaa a tar laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

16 Kwagh u sha unyiin u una wase se se za hemen u lun paleghaa a tar yô, ka u gbidyen kwar sha ikyav i mbacivir Yehova sha mimi ve ver la. Ior kpishi mba sha ayange a tsuaa la, lu a ishimataver, nahan ve tsua u eren akaa a a wase ve ve za hemen u lun paleghaa yô. Nenge ase kwagh u Shaderaki man Meshaki kua Abedinego, mba yange ve venda u civir eev mbu mbu tile sha ityough ki gomoti u Babilon la. (Ôr Daniel 3:16-18.) Ikyav ve la wase Mbashiada kpishi nyian mba a ishimataver, nahan ka ve venda u civir tuta u tar u ve lu ker la. Yesu yange wa ave sha kwagh u patii shin akaa agen a a ve a mpav hen atô u ior la ga. Yange fa er ikyav na i dedoo la ia wase  mbahenen nav yô. A kaa ér: “Taver nen asema, Mo M hemba tar ne.”—Yohane 16:33.

17 Mbashiada kpishi hen shighe wase ne za hemen u lun paleghaa a tar. Mbagenev ken ve i na ve ican tsung shi i wuhe ve ken purusu, shi i wua mbagen je kpaa sha ci u ve za hemen u civir Yehova sha mimi yum. Ikyav ve la ia wase se se lu a ishimataver. Anmgbian ugen ken tar u Turkey kaa ér: “Yange i wua Anmgbian Franz Reiter, u lu gumor la, sha ci u venda u nyôron shoja i Hitler. Washika u yange nger hen ngô na hen tugh mbu kpernan i wua un la, tese er na Yehova jighjigh tsung shi suur sha a na a ishima i môm yô. Nahan mo kpa m soo mer me dondo ikyav na la, aluer m tagher a imba imeen la yô.” [2]—Nenge ngeren u shin kpe u a lu sha peeji 26 la.

18, 19. (a) Anmgbianev mba ken tiônnongo wou vea fatyô u wasen we u zan hemen u lun paleghaa a tar nena? (b) U kange ishima u eren nyi?

18 Anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo wou vea fatyô u wasen we u zan hemen u lun paleghaa a tar. Aluer u tagher a ma zayol u vesen yô, ôr mbatamen kwagh sha mi. Vea fatyô u wan we kwagh u dedoo ken Bibilo. Shi aluer anmgbianev mba ken tiônnongo fa zayol wou la yô, ve kpa vea fatyô u taver we ishima. Ôr ve ve er msen sha ci wou. We kpa doo u u sue anmgbianev ou shi u eren msen sha ci ve. (Mateu 7:12) Wea soo u zuan a ati a anmgbianev mba i wuhu ve ken purusu la yô, nenge ngeren u ken zwa Buter u sha jw.org, u a lu a itinekwagh ér, “Jehovah’s Witnesses Imprisoned for Their FaithBy Location” la. U fatyô u zuan a ngeren ne ape i nger ér NEWSROOM > LEGAL DEVELOPMENTS la. Tsua ati kpuaa, maa sôn Yehova a wase anmgbianev mba nomso man mba kasev mban, ve taver ishima shi ve za hemen u civir un sha mimi.—Mbaefese 6:19, 20.

19 Er se lu hemban mgbôghom a mkur ne, se ver ishima ser ugomoti mba uumace vea lu hemban kighir se cii ér se tsua vegher u se soo yô. Ka nahan ve i gbe hange hange u se wa agoyol hegen, sha er se za hemen u lun paleghaa a tar u mpav a lu ker ne ye!

^ [1] (ikyumhiange i sha 1) Shighe u Yesu ter kwagh u Shisar la, lu kwagh u gomoti lu ôron ye. Shighe u Yesu ôr kwagh ne la, Shisar lu hemen shi or môm hemba un tahav ga.

^ [2] (ikyumhiange i sha 17) Nenge takerada u Jehovah’s Witnesses—Proclaimers of God’s Kingdom (Mbashiada mba Yehova Ka Mbapasenkwagh u Tartor u Aôndo) la, peeji 662, man ngeren u kiriki ugen ken takerada u Tartor u Aôndo Ngu Hemen! u a lu a itinekwagh ér, “A Kpe sha Ci u Icivir i Aôndo” la, peeji 150.