Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Aipor 2016

“Ishima i Taver yô, I̱ Kure Tom u I Vough”

“Ishima i Taver yô, I̱ Kure Tom u I Vough”

“Ishima i taver yô, i̱ kure tom u i vough sha u né lu vough man jimin, né kera yina sha kwagh môm môm ga yô.”—YAKOBU 1:4.

ATSAM A A GBER YÔ, KA: 135, 139

1, 2. (a) Ka nyi se fatyô u henen ken ishimataver i Gidion man ior nav mba 300 laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Er Luka 21:19 a tese nahan, gba hange hange u se lu a ishimataver sha ci u nyi?

GBIDYE ase kwar sha kwagh u ityav mbi taver tsung mbi shoja i Iserael vea mbaihyomov vev nôngo vôr gbeda gbeda ne. Lu Orjir Gidion lu hemen shoja i Iserael la ye. Gidion vea mbautyaav nav zenda Mbamidian man mba ve lu wasen ve ityav la ityô tugh zan zan kuma ukilomita 32! Bibilo ôr se kwagh u yange za hemen yô ér, “Gidion va hen Yordan va per a ior deri utar mba ve lu a na imôngo la, ve vôr.” Kpa ve lu a nôngo ityav mbira ve hemba ga, lu u shi vea nôngo a ushoja mbagenev iorov 15,000. Mbaihyomov mban yange ve na Mbaiserael ican anyom imôngo, nahan lu u Gidion man mbautyaav nav vea gba den ve nahan ga. Sha nahan yô, Gidion man ior nav za hemen u nôngon ityav a mbaihyomov vev zan zan ve kar hemban ve!—Mbaajiriv 7:22; 8:4, 10, 28.

2 Se kpa se mba nôngon ityav mbi taver tsung. Mbaihyomov asev ka Satan vea tar na kua mbamyen asev. Se mbagenev se nôngo ityav a mbaihyomov mban anyom imôngo hegen. Sha  iwasen i Yehova yô, se hemba ityav kposo kposo. Nahan kpa, se mba a hemba gburu gburu ga. Ashighe agen adooga se vôr a ityav mbin. Gayô alaghga se kegh mkur u botar ne se vôr. Yesu yange kaa ér se tagher a atsan man mtev u sha ican u vihin tsung ken ayange a masejime ne. Kpa shi kaa ér, aluer se taver ishima yô, se hemba. (Ôr Luka 21:19.) Ka nyi i lu ishimatavera? Ka nyi ia wase se ve se lu a ishimatavera? Ka nyi se hen ken ior mba ve taver ishima laa? Man se de ser “ishima i taver i̱ kure tom u i vough” nena?—Yakobu 1:4.

KA NYI I LU ISHIMATAVERA?

3. Ka nyi i lu ishimatavera?

3 Bibilo tese ér ishimataver hemba di u wan ishima a zayol tseegh tsô la. I wa gbenda u se henen sha kwagh u atsan a ase la, kua er se nengen a la kpa ker. Ishimataver ka i wase se se gba uwegh sha kwagh ga, shi se eren kwagh sha mimi man a ishimawan. Takerada ugen pasen asemberatii kaa ér, ishimataver ka ieren i ka i wase se u lun a jighjigh u nan taveraa yô, shi ka i wase se se hendan a mbamtaver kpaa. Shi ka i wase se u tilen dông kpoghor ga, sha shighe u se tagher a mbamtaver mba vihin tsung je kpaa. Shi ishimataver ka i wase se se hemba mbamtaver mban, nahan se hemba veren ishima sha kwagh u se soo u eren la, i lu mnyoon wase la ga.

4. Se fatyô u kaan ser ka dooshima ka a wase se u lun a ishimataver sha ci u nyi?

4 Dooshima ka a wase se se lu a ishimataver. (Ôr 1 Mbakorinte 13:4, 7.) Sha nyi akaa? Er Yehova a doo se ishima yô, kwagh la ka a mgbegha se u wan ishima a nyityôkwagh i a de ér i er se cii. (Luka 22:41, 42) Aluer anmgbianev asev doo se ishima yô, kwagh la una wase se u wan ishima a mbamyen vev. (1 Peteru 4:8) Aluer or u se vese la nan doo se ishima yô, kwagh ne una wase se u wan ishima a “ican” i ken ivese. Aluer se kav ser mba i saan ve iyol ken ivese la je kpa, mba tagher a ican ne yô, kwagh ne una wase ivese yase ia seer taver.—1 Mbakorinte 7:28.

KA NYI IA WASE SE VE SE LU A ISHIMATAVERA?

5. Ka Yehova tseegh a kom u una wase se u lun a ishimataver sha ci u nyi?

5 Sôn Yehova a na u tahav. Yehova ka “Aôndo u [a ne] ishimawan man ishimasurun” yô. (Mbaromanu 15:5) Ka un tseegh a fe mbamlu asev man mbamnenge asev kua ape se dugh la vindi vindi ye. Nahan a fa kwagh u una wase se se lu a ishimataver la jighilii. Bibilo kaa ér Yehova “una na mba ve cie Un la kwagh u a sar ve yô, man shi Una ungwa mliam vem, Una yima ve kpaa.” (Pasalmi 145:19) Kpa Aôndo una ungwa msen u se sen un ser a na se tahav mbu lun a ishimataver la nena?

Yehova u a fe se vindi vindi la fa kwagh u una wase se se lu a ishimataver la jighilii

6. Er Bibilo i kaa nahan, Yehova una “bugh [se] gbenda u waren” shighe u se tagher a mbamtaver la nena?

6 Ka sea sôn Yehova ser a wase se se lu a ishimataver yô, a̱ tôndo zwa u ‘bughun se gbenda u waren.’ (Ôr 1 Mbakorinte 10:13.) Ka a er kwagh ne nena? Ashighe agen yô, adooga una kar a mtaver la kera. Kpa ashighe kpishi yô, ka a na se tahav  mbu “taver ishima man shi u wan ishima saan saan kpaa.” (Mbakolose 1:11) Er Yehova a fe mlu wase u sha iyol man u ken ishima la vindi vindi yô, mayange je una de ér mtaver a ta sha a vese je i gande se u tilen sha mimi ga.

7. Gba u se ya kwaghyan u ken jijingi kpishi sha er se za hemen u lun a ishimataver sha ci nyi? Tese ikyav.

7 De kwaghyan u ken jijingi a taver jighjigh wou. Kwaghyan u ken jijingi ka kwagh u hange hange sha ci u nyi? U tesen ikyav yô: Aluer u ngu unden uwo u hemban taven sha tar cii, u i yer ér Mount Everest la yô, a gba u u ya kwagh u ma u ye ken ayange atar shin anyiin la ken iyange môm. A gba u u ya kwaghyan kpishi a hemba or u nan ye kwaghyan akuma akuma la. Aluer or u nan lu unden uwo la nan soo u nyôron ape nan lu zan la yô, a gba u nana ya kwaghyan kpishi. Kape se kpa, i gbe u se ya kwaghyan u ken jijingi kpishi sha er se lu a ishimataver shi se nyôr ape se lu zan la je la. Doo u se kange ishima u henen kwagh sha tseeneke wase shi se zaan mbamkombo. Aluer se mba eren akaa ne yô, aa wase jighjigh u nan wase una za hemen u taver.—Yohane 6:27.

8, 9. (a) Yobu 2:4, 5 tese ér, ka sea tagher a atsan yô, ka nyi ka i za hemene? (b) Shighe u u tagher a atsan yô, u fatyô u gbidyen kwar sha kwagh u ka a za hemen a mfe wou shio la kpa?

8 Umbur er u lu civir Aôndo sha mimi yô. Shighe u se tagher a atsan yô, doo u se fa ser kwagh kighir heela ga. Kwagh ne ka a kar jighjigh u se ne Aôndo la kpaa. Gbenda u ka se er kwagh shighe u se tagher a ican la, ka u wase se u fan aluer mimi je se nenge ser ka Yehova a lu Orhemen u tar sha won cii yô. Er nan ve kwagh ka a lu nahana? Satan u a lu orihyom u Aôndo la venda hemen na. Shi a laha Yehova a kaa ér uumace mba civir un sha ci u mbamtsera vev tseegh. Satan kaa ér: “Hanma kwagh u or nan lu a mi cii, nana na sha ci u uma u nan.” Satan za hemen ôr kwagh u Yobu kaa ér: “Naregh ase uwegh Ough, bende ikyuhe na kua inyam na, tsô una venda U sha ishigh Yough je.” (Yobu 2:4, 5) Shighe kar yô, Satan gema zwa kposoo? Mayange ga! Anyom kpishi nga kar yô, i daa Satan sha i gbihi shin tar ne, kpa za hemen u senden mba ve lu civir Aôndo sha mimi la ityough ayange ayange. (Mpase 12:10) Nyian kpa, Satan ngu kaan her di tsô ér uumace mba civir Aôndo sha ci u mbamtsera vev tseegh. A soo ér se venda ian i Aôndo a lu a mi u hemen la, nahan se de u civir un.

9 Shighe u u tagher a mtaver ve u lu yan ican la, gbidye kwar sha kwagh u ka a za hemen kpa or môm nan fa ga ne. Tôô wer Satan man azôv a na cii mba vegher môm. Ve ver ashe ér vea nenge kwagh u u er la, shi mba kaan ér we u yina ishima keng. Shi tôô wer vegher ugen la di Yehova tile vea Tor wase Yesu Kristu man mba i shigh ve mkurem mba yange ve kpe kpa i nder ve ve yem sha la, kua mbatyomov udubu imôngo. Mba nengen er u lu nôngon kwagh kpen kpen yô, nahan mba geren, kaan ér we u za a za hemen! Saan ve iyol u nengen er u lu taver ishima shi u lu zan hemen u civir Yehova sha mimi yô. Shi u  ungwa Yehova ngu kaan a we ér: “Wan wam, lu orfankwagh, na i saan mo iyol, sha er me gema me kaa imo a or u a laham yô.”—Anzaakaa 27:11.

Yesu yange ver ishima sha mtsera u una zua a mi sha ishimataver na la

10. U fatyô u kaven Yesu sha u veren ishima sha averen a ishimataver you ia va u a mi la nena?

10 Ver ishima sha mbamtsera mba ve lu keghen we la. Tôô ase wer u ngu zan zende. U gbe yemen sha gbenda yô, maa u za asegh sha an-gbenda u hoghuloo ugen. Ime wa hanma ijiir cii. Kpa u fa je wer, aluer u ngu zan sha gbenda u hoghuloo la her yô, u za nenge a iwanger. Uma una fatyô u lun er zende la nahan. Alaghga a gba u u nyôr ken mtaver ashighe agen, shi alaghga u nenge wer mbamzeyol ou mban gande u je kpaa. Adooga Yesu kpa lu un nahan. Yange i laha un shighe u i mande un sha kon u mtsaha la, shi kpe ku u nyoon tsung. A shi nan kpa, shighe ne lu shighe u hemban taver ken uma na cii! Ka nyi yange i wase un lu a ishimatavera? Bibilo kaa ér, lu kenger “iember i i ver Un sha ishi la.” (Mbaheberu 12:2, 3) Yesu yange ver ishima sha mtsera u una zua a mi sha ishimataver na la, hemban cii je yô, er fa ér un kpa un ngu môm ken mbatseghan iti i Aôndo shi suen hemen na u vough la yô. Yange fa je ér ican la ia lu sha anshighe kpuaa, kpa injar i sha la yô, ia lu gbem sha won. Atsan a u ye nyian ne, adooga u nenge wer a nyoon shi a gande u, kpa fe wer ka a sha anshighe kpuaa tsô.

“MBA VE TAVER ISHIMA YÔ”

11. Doo u se time sha akaa a a er “mba ve taver ishima” la sha ci u nyi?

11 Gba u se taver ishima se tseegh ga. Apostoli Peteru yange nger kwagh sha u taver Mbakristu ishima ér ve waan ishima a mbamtaver kpishi mba Satan a ve a mi sha a vese la. A kaa ér: “Hendan nen a na, tile nen dông sha jighjigh u nan gadia ne fa anmgbianev enev sha won cii kpaa i ver ve ican shon i môm i môm i ne lu yan i ne vough.” (1 Peteru 5:9) Akaa a a er “mba ve taver ishima” la tese se er se za hemen u civir Aôndo sha mimi yô, shi a na se vangertiôr ér se hemba keng shi a umbur se ér se zua a mtsera sha u civir Aôndo sha mimi. (Yakobu 5:11) De se time sha akav kpuaa. [1]—Nenge ngeren u shin kpe u a lu sha peeji 14 la.

12. Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i ucerubi mba i ver ve ken Eden laa?

12 Ucerubi ka mbatyomov mba vesen. Adam man Ifa yange mba eren isholibo yô, Yehova na ucerubi mbagen tom u he shin tar. Tom ne kaha a u yange ve lu a mi sha la. Ikyav ve la ia fatyô u wasen se u wan ishima shighe u i ne se tom u he u taver yô. Bibilo kaa ér, Yehova yange “ver ucerubi hen sule u Eden vegher u sha ityoughkitaregh la, kua sanker u usu u jingir, sha u kuran gbenda u kon u uma la.” [2] (Nenge ngeren u shin kpe u a lu sha peeji  14 la.) (Genese 3:24) Bibilo kaa ér ucerubi mbara yange gba ahon shin ve kaa ér ve gande tom u he u i na ve la ga. Yange ve vôr kpaa ga. Kpa ve er tom ve zan zan ve kar kuren u. A shi nan kpa, ve er tom ne hemba anyom 1, 600, maa ve va kure u sha shighe u Mngerem ma Deemee la!

13. Yobu yange wa ishima a atsan aa a tagher a mi la nena?

13 Orjighjigh Yobu. Ashighe agen ishima ia vihi u sha ci u ijende you shin or u hen tsombor wou nan ôr kwagh u nan we iyolkpen. Gayô alaghga u gba angev mbu vihin tsung shin u ngu yan ican sha ci u or u doon we ishima nan kpe. A lu nyi je i er kpa, u fatyô u zuan a ishimasurun ken ikyav i Yobu la. (Yobu 1:18, 19; 2:7, 9; 19:1-3) Yobu yange fa er hii ve mbamtaver kpishi va ta sha a na kpoo ga, kpa yina ishima ga. Ka nyi yange i wase un ve lu a ishimatavera? Kwagh u hiihii yô, yange soo Yehova nahan cia u eren kwagh u vihin un. (Yobu 1:1) Yobu yange soo u eren kwagh u doon Aôndo ken ashighe a dedoo man a vihin cii. Kwagh u seer yô, Yehova wase Yobu u nengen a tahav Nav sha u ôron un akaa agen a cier iyol a a gbe la. Kwagh ne seer nan Yobu vangertiôr ér Yehova una bee a mbamtaver nav sha shighe vough. (Yobu 42:1, 2) Man ka kwagh u Yehova er vough je la. Bibilo kaa ér: “TER dugh Yobu ken ican na kera . . . shi na Yobu akaa kuma er a tsuaa la nahan kwa har.” Tsô Yobu “tsa sha won kpishi.”—Yobu 42:10, 17.

14. Mbakorinte u sha Uhar ityough 1 ivur 6 tese ér ishimataver i Paulu la yange i wase mbagenev nena?

14 Apostoli Paulu. U ngu yan ican sha ci u mba hendan a we shin mba tôvon we a ican kpoghuloo? U ngu ortamen u ken tiônnongo shin ortamen u sôron atôônanongo u ú nenge wer tom gande u yôô? Aluer kwagh ngu nahan yô, ikyav i Paulu la ia fatyô wasen we. Yange i tôv Paulu a ican kpoghuloo shi ishima i zan un iyol sha kwagh u anmgbianev mba ken atôônanongo. (2 Mbakorinte 11:23-29)  Kpa Paulu yina ishima ga, nahan ikyav na la taver mbagenev ishima. (Ôr 2 Mbakorinte 1:6.) Ishimataver you la kpa ia wase mbagenev u taver ishima.

ISHIMATAVER IA “KURE TOM U I VOUGH” KEN A WE KPA?

15, 16. (a) Ka “tom” u nyi i gbe keng u ishimataver ia kuree? (b) Tese ikyav er se de ser “ishima i taver yô, i̱ kure tom u i vough” yô.

15 Yange icighan jijingi mgbegha orhenen Yakobu nger wer: “Ishima i taver yô, i̱ kure tom u i vough sha u né lu vough man jimin, né kera yina sha kwagh môm môm ga yô.” (Yakobu 1:4) Ishimataver ia “kure tom u i vough” ken a vese nena? Shighe u se lu yan ican yô, adooga se nenge ser doo u se seer lun a ishimawan man iwuese kua dooshima. Shighe u se lu wan ishima a ican la, ka se hemba tesen aeren ne, nahan kwagh la a wase se u lun Mbakristu mba dedoo.

Ka sea taver ishima shighe u se tagher a mbamtaver yô, ieren yase i Mbakristu la i hemba doon cii (Nenge ikyumhiange i sha 15, 16 la)

16 Er i lu u ishimataver ia na se lu Mbakristu mba dedoo yô, se soo u peren tindi u Yehova ér se nôngo se kar a ican yase la kera ga. U tesen ikyav yô, aluer ka saren we u eren idya yô, mayange de den wer isharen la i na u u er idya ga! Sôn Yehova a wase u de u henen sha kwagh u kpeegh la. Or u hen tsombor wou nan ngu hendan a wee? Mayange de yen ishima ga! Kange ishima wer u za hemen u civir Yehova. Kwagh la una na yô, vangertiôr u u lu a mi sha Yehova la una hemba taver. Umbur wer: Cii man Aôndo a lumun se yô, gba kpee u se lu a ishimataver.—Mbaromanu 5:3-5; Yakobu 1:12.

17, 18. (a) Tese ikyav er i gbe hange hange u se taver ishima zan zan mkur yô. (b) Er mkur a zurum ne, ka vangertiôr u nyi se fatyô u lun a mini?

17 Gba u se lu a ishimataver zan zan mkur, a lu di sha anshighe kpuaa tseegh ga. Tôô wer tso ngu nôngon u urun. Aluer ior mba i tee ve shin tso la soo u waren yô, gba kpee u vea ôr uwe vea za due sha tar. Or u nan yen ishima shighe u nan hii u ôôn uwe la nana kpe shin mnger. Kape or u nan ôô uwe kpa nan za yen ishima ikyua a kpetar kpa nana kpe je la. Aluer se soo u lun uma ken tar u he la yô, a gba u se za hemen u lun a ishimataver. Se lu nen a ieren i apostoli Paulu kpa lu a mi la, a kaa ér: “Asema kera nga yinan se ga.”—2 Mbakorinte 4:1, 16.

18 Er Paulu nahan, se mba a vangertiôr ser Yehova una wase se se taver ishima zan zan mkur. Paulu kaa ér: “Se hemba tser tser sha ci u Un u se doo Un ishima la. Gadia m fa dedoo mer, ku shin uma, shin mbatyomov mba Shaav, shin tahav, shin akaa a hegen ne, shin akaa a lu van ken hemen, shin mbaageev, shin mtav, shin mze, shin ma kwagh ugen u i gbe un a gba kpaa, una fatyô u paven se a dooshima u Aôndo u a lu ken Kristu Yesu Ter wase la je ga.” (Mbaromanu 8:37-39) Ka mimi, ashighe agen yô, ka se vôr. Kpa se dondo nen ikyav i Gidion vea ior nav la. Yange ve vôr, kpa ve yina ishima ga. “Ve lu tôvon ve ityô”!—Mbaajiriv 8:4.

^ [1] (ikyumhiange i sha 11) Shi aluer u hen sha ishimataver i ior mba Aôndo mba sha ayange ase ne yô, u zua a ishimataver. Ikyav i tesen yô, takerada u Yearbook u 1992 man 1999 kua 2008 la, mba a ibaver i nan ishimataver i anmgbianev mba ken Etiopia man Malawi kua Russia.

^ [2] (ikyumhiange i sha 12 la) Bibilo pase se iyenge i ucerubi mba yange i na ve tom ne la ga.